Page 10 - Almanah Vodarstvo30 let
P. 10

Organiziranost upravljanja voda reke Drave skozi zgodovino

    prebivalstvu njenega srednjega porečja od               Posebnost sta oba ravninska naravna odse-
    Dravograda do Ptuja, pa tudi vse do Vojvodi-            ka Drave, po katerih teče pretežno le obvezni
    ne in Beograda. Plavljenje lesa po pritokih in          (ekološko potrebni) zagotovljeni pretok, ki je v
    splavarjenje po Dravi je bilo pet stoletij pojem        večjem delu leta nižji od naravne dinamike pre-
    gozdarske in lesarske dejavnosti, saj je bil les        tokov. Izostanek večjega deleža vode, ki sicer
    slovenskih gozdov visoko cenjen v krajih Pod-           poganja turbine, je vzrok za zasipavanje struge
    ravine in Podonavja. Lesarstvo in splavarstvo           z rečnimi nanosi proda in mivke, hkrati pa omo-
    je bilo tedaj glavni vir preživetja prebivalstva        goča prekomerno zaraščanje rečnega koridorja
    obdravskih gozdov.                                      in obvodnega prostora. Posledica tega so neti-
                                                            pično zarasla prodišča, ki nevarno preusmer-
    Za preprečevanje poplav in erozije, za omo-             jajo tok visokih voda, ter zmanjšana pretočna
    gočanje splavarjenja, za potrebe gradenj cest           sposobnost, kar povzroči povečano pogostost
    in železnic, za rabo vodne energije, za izbolj-         in silovitost poplav na kmetijskih in poseljenih
    šanje kmetovanja in boljše bivalne razmere              območjih v obvodnem prostoru. Splet okoli-
    so izvajali posamezne pomembnejše uredi-                ščin, predvsem spremenjena raba naravnega
    tve vodotokov že sredi 19. stoletja, potekajo           poplavnega prostora, je botroval zgraditvi vi-
    pa še danes, odvisno od potreb in zlasti mož-           sokovodnih nasipov Zrkovci-Dogoše in Zgornji
    nosti slovenske družbe.                                 -Spodnji Duplek, kar je povzročilo izgubo dela
                                                            poplavnega prostora v bilanci poplavne reten-
    Največji poseg v reko Dravo, ki je spremenil            zije – še dobro, da ima umetno Ptujsko jezero
    tudi njen naravni videz in obvodni prostor ter          sposobnost ta dolvodni vpliv kompenzirati.
    naravo sploh, je bila zgraditev verige osmih
    hidroelektrarn, ki prispevajo četrtino slo-             Drava z obvodnim prostorom ostaja kljub
    venske preskrbe z električno energijo. Ne-              spremenjenemu vodnemu režimu krajinsko
    koč je Drava pomembno prispevala k obnovi               in okoljsko zanimiva in dragocena. Sonaravno
    in razvoju, danes je pomemben vir obnovlji-             izvajani vzdrževalni posegi jo ohranjajo v na-
    ve energije. Nekdanja hudourniška soteska               ravi prijaznem stanju, zato ima odsek od Me-
    od Dravograda do Maribora je bila spreme-               lja do Starš take okoljske in naravovarstvene
    njena v niz rečnih jezer. Na ravninskem sve-            lastnosti, da je bil razglašen za krajinski park.
    tu pa so nastali veliko Ptujsko jezero ter dva          Tudi Krajinski park Šturmovci ima ustrezne
    odseka sonaravno urejane naravne struge                 habitatske razmere zaradi ustreznega obra-
    od Maribora do Ptuja in od Markovcev do                 tovanja HE in razmer na Dravinji. Ptujsko
    Zavrča ter po Dravskem in Ptujskem polju                morje (kot domačini imenujejo Ptujsko jeze-
    dva dolga dovodna kanala do HE Zlatoličje               ro) je naravna vrednota državnega pomena,
    in HE Formin.                                           širše območje Drave pa območje Natura 2000
                                                            – tudi to priča o vodarski skrbi za Dravo.
    Nova vodna telesa so prispevala, da je Dra-
    vska dolina postala drugačna, bolj vodnata              Organiziranost upravljanja
    in bolj zelena. Nove hidrološke razmere so              in urejanja voda
    ustvarile nove biotske habitate, resda dru-
    gačne, a vendarle pestre. Nezadostni ukrepi             Do leta 1941
    za zmanjšanje erozije in transporta sedimen-
    tov na vodozbirnem območju pa povzročajo                Sredi devetnajstega stoletja se v celotni drža-
    polnjenje akumulacijskih bazenov z rečnimi              vi Avstro-Ogrski pojavi zavedanje, da je nujno
    naplavinami, ki zmanjšujejo vodni prostor               reševanje vodnogospodarskih problemov na
    Drave. Moteče nanose vzdrževalci vodotokov              vseh ravneh, občinskih, okrajnih, deželnih ter
    umikajo in premeščajo na kolikor mogoče                 državni, ter da ga je treba sistematično uredi-
    okolju prijazen način, a manjka družbeni kon-           ti. Sprejeti so bili zakoni in posamezne posta-
    senz o zadrževanju vode, plavin in plavja čim           ve (danes bi jim rekli predpisi), ki so sledili
    bližje kraju nastanka.                                  pomembnim državnim projektom, na primer
                                                            gradnji železnice Dunaj–Trst.

10
   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15