Page 12 - Almanah Vodarstvo30 let
P. 12

Organiziranost upravljanja voda reke Drave skozi zgodovino

    Na osnovi Zakona o vodah iz leta 1966 je                Ob tem ne smemo pozabiti poudariti, da je
    nastala Splošna vodna skupnost Drava-Mura               dober del goratega vodnega območja Dra-
    v Mariboru za celotno območje severovzho-               ve kategoriziran kot hudourniški, zato je tod
    dne Slovenije. V njen sestav so bile vključene          vodnogospodarsko dejavnost – kot na vseh
    ukinjeni Vodnogospodarski sekciji za Dravo              hudourniških območjih po Sloveniji – opravlja-
    in Muro ter dotedanje vodne in melioracijske            lo Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana.
    skupnosti na porečjih Drave in Mure.
                                                            Planskemu gospodarstvu prvih povojnih let
    Ob tradicionalnem urejanju voda so se pod-              sledi obdobje samoupravnih interesnih skup-
    ročja dejavnosti širila, začele so se meliora-          nosti. Zakon o vodah leta 1974 uvede pet
    cije kmetijskih zemljišč, gradnje hidroelek-            vodnih območij. Za vodne zadeve so po po-
    trarn ter postopno še skrb za kakovost voda             sameznih vodnih območjih organizirane Ob-
    in preprečevanje onesnaževanja. Vodarstvo               močne vodne skupnosti (OVS), te pa so tvo-
    je postajalo pomembna in upoštevana stroka,             rile Zvezo vodnih skupnosti Slovenije (ZVSS).
    dejavnost pa tudi ustrezno družbeno podpr-              Vsako vodno območje je pokrivalo pripada-
    ta. Lahko rečemo, da se je vodarstvo uspešno            joče Vodnogospodarsko podjetje. Posebnost
    prilagajalo družbenemu razvoju in organi-               sta bili vodni območji Drave in Mure, ki ju je
    ziralo tako, da se je osnovno poslanstvo oh-            skupaj pokrivalo Vodnogospodarsko podje-
    ranjalo. Ob tem se je razvijala strokovnost             tje Maribor, vendar s samostojnima vodno-
    na vseh področjih delovanja, tudi izvajalska            gospodarskima enotama. Na hudourniških
    usposobljenost, kar je bilo pomembno za ka-             območjih je še nadalje opravljalo vodnogo-
    kovostno uresničevanje nalog.                           spodarsko dejavnost Podjetje za urejanje
                                                            hudournikov Ljubljana, posebne, posamezne
    Splošna vodna skupnost (SVS) Drava-Mura                 strokovne naloge načrtovanja planiranja in
    Maribor se je organizirala v samostojne or-             spremljanja vodnogospodarske dejavnosti
    ganizacijske enote, in sicer v vodnogospo-              pa je opravljal Vodnogospodarski inštitut Lju-
    darski enoti za Dravo na Ptuju in za Muro v             bljana. Organizacijske naloge so opravljale
    Murski Soboti, ter v Novogradnje (kasneje               Strokovne službe ZVSS v Ljubljani.
    Hidrogradnje) v Mariboru in Projektivni (kas-
    neje Vodnogospodarski) biro ter Upravo SVS              Po sprejemu Zakona o združenem delu so
    v Mariboru. V sedemdesetih letih je bila SVS            izpeljali ustrezne predpisane postopke. Do-
    Drava-Mura velika delovna organizacija, saj             tedanje enote so spremenili v temeljne orga-
    je imela več kot 700 zaposlenih. Enoti na               nizacije združenega dela (TOZD). Tako so us-
    Dravi in Muri sta imeli po 120 do 150, Hidro-           tanovili TOZD Drava Ptuj, TOZD Mura Murska
    gradnje čez 300 in projektiva do 40 zaposle-            Sobota, TOZD Hidrogradnje, TOZD Projektivni
    nih. Izvajala in projektirala so se vzdrževal-          biro Maribor in Delovno skupnost Skupnih
    na in investicijska dela na vodotokih, hidro-           služb (DSSS). Te nove organizacije so tvorile
    melioracijskih sistemih, večnamenskih vod-              SOZD Vodnogospodarsko podjetje Maribor, n.
    nih akumulacijah in melioracijah kmetijskih             sol. o., s sedežem v Mariboru, Ljubljanska ul.
    zemljišč. Vodnogospodarske ureditve so                  9, ustanovljen 1. 4. 1975.
    sledile razvoju urbanizacije, komunalne in
    prometne infrastrukture ter usposabljanju               Ob tradicionalni hidrotehnični operativi in
    kmetijskih zemljišč. Ko je bil sprejet »Zele-           projektivi so v vodnogospodarskih podjetjih
    ni plan« za večjo stopnjo samooskrbe Slo-               opravljali tudi strokovne naloge načrtovanja
    venije, so bile prav melioracije v največjem            in planiranja na osnovi poznavanja terena,
    razmahu, ne samo v porečju Drave, temveč                potreb prebivalstva in okolja za Območne
    po vsej Sloveniji. Prenos znanja in izkušenj            vodne skupnosti in ZVSS. Izvajali so rečno
    je potekal tudi preko republiških meja, VGP             nadzorno službo, varstvo kakovosti voda in
    Drava-Mura, kasneje VGP Maribor, je pri tem             sodelovali pri obrambi pred poplavami, po
    odigralo vodilno vlogo, tako kot izvajalec kot          Zakonu o vodah 1981, ki je določal vsebino
    tudi projektant.                                        Vodnogospodarske javne službe.

12
   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17