Page 20 - Zbornik 2022
P. 20
dr. Uroš Krajnc
Zalog, HE Šentjakob, HE Gameljne in HE Tacen). Za Ljubljano in Igom. Šest let po katastrofalni popla-
prve tri v tako imenovanem kanjonskem delu sre- vi, ki je leta 1851 prizadela Ljubljansko barje, je bil
dnje Save pod Litijo je izdeluje lokacijski načrt sprejet regulacijski načrt ki je v prvi vrsti predvi-
deval izdatno poglobitev struge Mestne Ljubljani-
Pridelava hrane ce in Gruberjevega kanala. Do leta 1914 izvršeni
le regulacija Gruberjevega kanala in delna regu-
Zadnji strateški dokumenti Republike Slovenije lacija Mestne Ljubljanice, medtem ko regulacija
znova postavljajo v ospredje zadostno pridelavo barjanskega dela Ljubljanice s pritoki ni bila niti
hrane začeta.
Samooskrba s hrano se sčasoma spreminja, Slo- Eden prvih zapisov o aktivnostih za izboljšanje
venija je bila v 2020 v veliki meri, 88-odstotno, sa- pogojev kmetijske pridelave v Podravju datira v
mooskrbna z žiti, kar je skoraj enkrat bolj kot pred leto 1861, ko je bil predložen obsežen projekt osu-
20 leti. Zvišala se je tudi samooskrba z zelenjavo ševanja Dravskega polja med Pragerskim in Vid-
(z 39 % v 2001 na 48 % v 2020), medtem ko sta mom pri Ptuju. Leto dni kasneje je bil izdelan tudi
se stopnji samooskrbe z mesom in s krompirjem načrt namakalnega prekopa – kanala, ki bi zajel
nekoliko znižali. vodo Drave pod izlivom Laznice nad Mariborom
in jo vodil skozi železniško progo Maribor – Pra-
Tabela 3: Tabela: Stopnja samooskrbe z nekaterimi kmetijskimi gersko do Kungote na Dravskem polju in naprej
proizvodi (%), Slovenija do izliva v Dravo v Vidmu pri Ptuju. Po 1. svetovni
vojni je interes po melioracijah upadel, izvajale so
Vodarski ukrepi pri predelavi hrane. se krajše drenaže z glinastimi cevmi pri Spodnji
Kungoti v Pesniški dolini, v letih 1936 – 1938 se
Najstarejši vodnogospodarski ukrepi so bili izve- je pripravljal generalni projekt za osuševanje ob-
deni zaradi pridelave hrane, v starem Egiptu na močja Polskave. Po 2. svetovni vojni so bile poda-
Nilu in Mezopotamiji na Evfratu in Tigrisu. hidro- ne ocene o potrebi po izvedbi hidromelioracij na
tehnične melioracije (osuševanje in namakanje) skupni površini 100.000 ha, v Podravju v dolini
kmetijskih zemljišč, ki predstavljajo posege s ci- Pesnice, Polskave Ložnice in Bistrice, skoraj polo-
ljem izboljšanja vodnega režima v tleh, s čimer se vica vseh površin pa je bila načrtovana v Pomurju.
omogoči intenzivnejša in kvalitetnejša kmetijska Kljub stalnim zahtevam po izvajanju melioracij je
pridelava. V širšem smislu sodi v hidromeliora- bilo do leta 1975 v porečju Drave (pretežno v doli-
cijske ukrepe tudi odvodnja visokih vod s ciljem ni Pesnice) melioriranih le 1.584 ha kmetijskih ze-
zagotavljanja ustrezne protipoplavne varnosti mljišč. Po srednjeročnem načrtu za obdobje 1976-
kmetijskih površin, v ožjem smislu pa predvsem 1980 je bila predvidena izvedba hidromelioracij v
odvodnja s kmetijskih površin in namakanje. Ure- Sloveniji na 17.000 ha, od tega na porečju Drave
janje reke Ljubljanice je imelo poleg ostalih na- na 5000 ha, večina na porečju Polskave. Na pore-
menov tudi osuševanje Barja, zato je težko ločiti čju Pesnice se je v tem času že gradil hidrosistem
ti dve tematiki. Pesnica, ki je ob ureditvi osnovne odvodnje z regu-
Na slovenskem ozemlju so prva osuševanja iz- lacijo Pesnice in pritokov ter gradnjo zadrževalni-
vedli Rimljani. O najstarejšem znanem projektu za kov, obsegal izvedbo hidromelioracij na 8.000 ha
osušitev Ljubljanskega barja piše Valvazor v Slavi kmetijskih površin. Vodilno vlogo pri načrtovanju
vojvodine Kranjske. Več kot 100 let pozneje, leta in izvajanju drenažnih sistemov v Sloveniji in tudi
1658, so kranjski deželni stanovi sprejeli sklep, da v Jugoslaviji je imelo Vodnogospodarsko podjetje
se Barje izsuši z izgradnjo odvodnih jarkov med Maribor, ki ga je vodil Drago Mišič.
Najpomembnejši vodni vir za namakanje kmetij-
skih površin na Dravskem in Ptujskem polju pred-
stavlja reka Drava. Snežno dežni režim reke Drave
z dobro vodnatostjo v zgodnje poletnih mesecih
omogoča direktni odvzem vode reke Drave za na-
makanje. Odvzem vode iz energetskih kanalov mo-
žen v skladu z vodnim soglasjem in koncesijsko
pogodbo za energetsko izkoriščanje reke Drave. Na
odseku HE Zlatoličje med Mariborom in Ptujem je
iz energetskih kanalov možen odvzem do 10 m3/s,
na odseku HE Formin med Ptujem in Ormožem pa
je iz dovodnega kanala možen odvzem do 6 m3/s.
Na območju Podravja je izgrajenih večje število
večnamenskih zadrževalnikov na pritokih reke
Drave v Pesniški in Polskavski dolini, ki omogoča-
20

