Page 20 - Zbornik 2022
P. 20

dr. Uroš Krajnc

Zalog, HE Šentjakob, HE Gameljne in HE Tacen). Za              Ljubljano in Igom. Šest let po katastrofalni popla-
prve tri v tako imenovanem kanjonskem delu sre-                vi, ki je leta 1851 prizadela Ljubljansko barje, je bil
dnje Save pod Litijo je izdeluje lokacijski načrt              sprejet regulacijski načrt ki je v prvi vrsti predvi-
                                                               deval izdatno poglobitev struge Mestne Ljubljani-
Pridelava hrane                                                ce in Gruberjevega kanala. Do leta 1914 izvršeni
                                                               le regulacija Gruberjevega kanala in delna regu-
Zadnji strateški dokumenti Republike Slovenije                 lacija Mestne Ljubljanice, medtem ko regulacija
znova postavljajo v ospredje zadostno pridelavo                barjanskega dela Ljubljanice s pritoki ni bila niti
hrane                                                          začeta.
Samooskrba s hrano se sčasoma spreminja, Slo-                  Eden prvih zapisov o aktivnostih za izboljšanje
venija je bila v 2020 v veliki meri, 88-odstotno, sa-          pogojev kmetijske pridelave v Podravju datira v
mooskrbna z žiti, kar je skoraj enkrat bolj kot pred           leto 1861, ko je bil predložen obsežen projekt osu-
20 leti. Zvišala se je tudi samooskrba z zelenjavo             ševanja Dravskega polja med Pragerskim in Vid-
(z 39 % v 2001 na 48 % v 2020), medtem ko sta                  mom pri Ptuju. Leto dni kasneje je bil izdelan tudi
se stopnji samooskrbe z mesom in s krompirjem                  načrt namakalnega prekopa – kanala, ki bi zajel
nekoliko znižali.                                              vodo Drave pod izlivom Laznice nad Mariborom
                                                               in jo vodil skozi železniško progo Maribor – Pra-
Tabela 3: Tabela: Stopnja samooskrbe z nekaterimi kmetijskimi  gersko do Kungote na Dravskem polju in naprej
proizvodi (%), Slovenija                                       do izliva v Dravo v Vidmu pri Ptuju. Po 1. svetovni
                                                               vojni je interes po melioracijah upadel, izvajale so
Vodarski ukrepi pri predelavi hrane.                           se krajše drenaže z glinastimi cevmi pri Spodnji
                                                               Kungoti v Pesniški dolini, v letih 1936 – 1938 se
Najstarejši vodnogospodarski ukrepi so bili izve-              je pripravljal generalni projekt za osuševanje ob-
deni zaradi pridelave hrane, v starem Egiptu na                močja Polskave. Po 2. svetovni vojni so bile poda-
Nilu in Mezopotamiji na Evfratu in Tigrisu. hidro-             ne ocene o potrebi po izvedbi hidromelioracij na
tehnične melioracije (osuševanje in namakanje)                 skupni površini 100.000 ha, v Podravju v dolini
kmetijskih zemljišč, ki predstavljajo posege s ci-             Pesnice, Polskave Ložnice in Bistrice, skoraj polo-
ljem izboljšanja vodnega režima v tleh, s čimer se             vica vseh površin pa je bila načrtovana v Pomurju.
omogoči intenzivnejša in kvalitetnejša kmetijska               Kljub stalnim zahtevam po izvajanju melioracij je
pridelava. V širšem smislu sodi v hidromeliora-                bilo do leta 1975 v porečju Drave (pretežno v doli-
cijske ukrepe tudi odvodnja visokih vod s ciljem               ni Pesnice) melioriranih le 1.584 ha kmetijskih ze-
zagotavljanja ustrezne protipoplavne varnosti                  mljišč. Po srednjeročnem načrtu za obdobje 1976-
kmetijskih površin, v ožjem smislu pa predvsem                 1980 je bila predvidena izvedba hidromelioracij v
odvodnja s kmetijskih površin in namakanje. Ure-               Sloveniji na 17.000 ha, od tega na porečju Drave
janje reke Ljubljanice je imelo poleg ostalih na-              na 5000 ha, večina na porečju Polskave. Na pore-
menov tudi osuševanje Barja, zato je težko ločiti              čju Pesnice se je v tem času že gradil hidrosistem
ti dve tematiki.                                               Pesnica, ki je ob ureditvi osnovne odvodnje z regu-
Na slovenskem ozemlju so prva osuševanja iz-                   lacijo Pesnice in pritokov ter gradnjo zadrževalni-
vedli Rimljani. O najstarejšem znanem projektu za              kov, obsegal izvedbo hidromelioracij na 8.000 ha
osušitev Ljubljanskega barja piše Valvazor v Slavi             kmetijskih površin. Vodilno vlogo pri načrtovanju
vojvodine Kranjske. Več kot 100 let pozneje, leta              in izvajanju drenažnih sistemov v Sloveniji in tudi
1658, so kranjski deželni stanovi sprejeli sklep, da           v Jugoslaviji je imelo Vodnogospodarsko podjetje
se Barje izsuši z izgradnjo odvodnih jarkov med                Maribor, ki ga je vodil Drago Mišič.
                                                               Najpomembnejši vodni vir za namakanje kmetij-
                                                               skih površin na Dravskem in Ptujskem polju pred-
                                                               stavlja reka Drava. Snežno dežni režim reke Drave
                                                               z dobro vodnatostjo v zgodnje poletnih mesecih
                                                               omogoča direktni odvzem vode reke Drave za na-
                                                               makanje. Odvzem vode iz energetskih kanalov mo-
                                                               žen v skladu z vodnim soglasjem in koncesijsko
                                                               pogodbo za energetsko izkoriščanje reke Drave. Na
                                                               odseku HE Zlatoličje med Mariborom in Ptujem je
                                                               iz energetskih kanalov možen odvzem do 10 m3/s,
                                                               na odseku HE Formin med Ptujem in Ormožem pa
                                                               je iz dovodnega kanala možen odvzem do 6 m3/s.
                                                               Na območju Podravja je izgrajenih večje število
                                                               večnamenskih zadrževalnikov na pritokih reke
                                                               Drave v Pesniški in Polskavski dolini, ki omogoča-

20
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25