Page 21 - Zbornik 2022
P. 21
Ekonomska kriza jesen 2021 – pomlad 2022 nujnost ponovnega ovrednotenja slovenske strategije na področjih energetike in pridelave hrane
jo tudi rabo dela akumulirane vode za namakanje. izrazito spreminja ter doseže največji nižek poleti.
Upoštevati je potrebno primarni namen akumula- Zato je nujno potrebna izgradnja zadrževalnikov
cij za zadrževanje visokih vod, glede na naravo- na območju slovenske Istre in kraškega zaledja.
varstveni status vodnih zadrževalnikov je potreb- Leto 2022 predstavlja ekstremne hidrološka po-
no upoštevati tudi pogoje za ohranjanje njihove goje, pri sosedih je presušila največja reka Pad,
naravovarstvene funkcije. morska voda je vdrla 20 km v strugo Pada. Pri nas
Kot posledica dveh za kmetijstvo katastrofalnih je presušil Hubelj.
sušnih let 1992 in 1993, se je v Sloveniji prvič Akumulacija Vogršček je bila zgrajena leta 1989
resneje začelo razmišljati o velikem projektu na- z namenom zadrževanja vode za potrebe nama-
makanju kmetijskih zemljišč. Izdelani so bili vsi kanja kmetijskih površin (85% kapacitete zadrže-
potrebni strateški dokumenti. Glavni problem je valnika) v Vipavski dolini in zadrževanja poplavnih
zadostna količina vode. Tu se kaže večnamensko valov (15% kapacitete zadrževalnika). Od načrto-
izgradnje hidrocentral, Zlatoličje in Formin omo- vani 3.500 ha površin za namakanje je trenutno
gočata za namakanje 10 m3/s, spodnje savske realiziranih le okoli 1.000 ha. Za namakanje je na
elektrarne 4 m3/s. voljo 6,8 hm3 zadrževalnega prostora, dejansko
Območje slovenske Istre se že več desetletij so- pa je doslej izkoriščeno največ do 3,35 hm3 vode
oča s pomanjkanjem pitne vode v poletnih mese- iz akumulacije na leto. Trenutno je v teku obsežni
cih. Ob pomanjkanju pitne vode v sezoni pa je tudi sanacijski program evakuacijskih objektov, zaradi
prisotna potreba po vodnih virih v regiji za nama- katerih pregrada ni v celoti funkcionalna. Predvi-
kanje kmetijskih površin. Glede na hidrološke raz- deva se tudi razširitev območja namakanje z na-
mere je, predvsem z bilančnega vidika, vodnatost menom v celoti izkoristiti kapacitete akumulacije,
glavnih vodotokov, Rižane in Dragonje, dovolj veli- ki so bile do sedaj največ polovično izkoriščene.
ka, le porazdelitev količin pretokov se med letom
Ime akumulacije prispevna površina srednji letni pretok prostornina gladina vode višina pregrade
[km2] [m3/s] akumulacije [m3] [ha] [m]
Izvir Rižane
Predloka 1 2,31 porečje Rižane
Predloka 2
Kubed (potok Rakovec) 5,5 4,49 32.000.000 164 6
70
Dragonja 1 64,4 28.000.000
Dragonja 2 52,2 100 35
Dragonja 3 29,2 360.000 20
Dragonja 4 23,75
Pinjevec 12,71 porečje doline Dragonje
Drnica 19,2
Piševec 6,66 0,686 5.200.000 60 20
28 15,5
Brezovica 3,58 0,682 1.550.000 20 20
Odolina 3,61 20,1 20,2
Velike Loče 1,22 0,387 1.500.000 31,2 22,5
Jezerina II 5,38 23 13,8
Jezerina II 6,85 0,35 1.680.000 8,7 8,7
Male Loče 9,44
0,169 2.210.000
Padež 33,36
Ostrovica 8,44 0,207 1.280.000
Potok Sušica 2,81
0,072 665.000
Brkinsko gričevje južno pobočje
0,062 30.000 1 7
8 37
0,062 1.027.000 5 5
20 17
0,021 450.000 48 25
108,5 27
0,093 2.500.000
0,118 5.200.000
0,163 15.030.000
Brkinsko gričevje severno pobočje
0,557 50.500.000 200 73
30 55
0,145 6.800.000
0,048
Tabela 4: Pregled potrebnih zadrževalnikov za oskrbo s pitno vodo in namakanje, 1985
21

