Page 162 - Zbornik 2022
P. 162

viš. pred. dr. Andrej Vidmar, dr. Gorazd Urbanič, izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski

polja po posameznih profilih v realnem času, kar                                       upravlja z potezno vrvjo ali pa s čolnom na več-
je bistvenega pomena za preučevanja hidravlič-                                         jih vodotokih (slika 1);
nih pogojev v času migracije vodnih organizmov                                       •	za določitev hitrostnega profila na manjših vo-
vzdolž vodotoka oz. na ribjih stezah. Za ta namen                                      dotokih uporabljamo akustični Doppler 2D (3D)
uporabljamo različno mersko opremo, glede na                                           merilec Flow Tracker (Sontec) slika 2;
velikost vodotoka in čas izvajanja meritev, ki se                                    •	za spremljanje hidravličnih pogojev v času dr-
izvajajo v času drsti in nizkih pretokov na obmo-                                      sti pa je predvideno, da se namesti stacionarni
čju spodnje Save, njenih pritokov (Savina, Mirna,                                      merilec Side looking ADV (Sontec), ki omogoča
Krka) ter na ribji stezi:                                                              kontinuirno spremljanje vodnega toka v daljšem
•	za določitev hitrostnega profila na večjih vodo-                                     časovnem obdobju.
                                                                                     V okviru raziskovalnega projekta preučujemo de-
  tokih uporabljamo akustični Doppler 3D meri-                                       jansko učinkovitost delovanja ribje steze pri elek-
  lec River Surveyor (Sontec), ki je nameščen na                                     trarni Brežice. Za to lokacijo smo se odločili iz raz-
  posebnem plovilu in se na manjših vodotokih                                        loga, ker je pretok Save pod elektrarno naraven
                                                                                     in tudi evidentiran kot habitat obeh ciljnih vrst, ki
                                                                                     sta predmet raziskave v tem projektu. Ribja steza
                                                                                     pri elektrarni Brežice je zasnovana kot rečna ob-
                                                                                     vodna struga z vsemi značilnostmi prvotne rečne
                                                                                     struge in je iz funkcionalnega vidika najbolj dovr-
                                                                                     šena v Sloveniji, saj vsebuje vse prednosti pred-
                                                                                     hodnih ter nadgrajena z izboljšavami na osnovi
                                                                                     obratovalnih izkušenj na ostalih ribjih stezah na
                                                                                     spodnji Savi (slika 3).

Slika 1: Meritev hitrostnega profila z akustičnim merilcem na aku-
mulaciji Brežice

                                                                                     Slika 3: Ribja steza pri HE Brežice (www.he-ss.si)

                                                                                     Učinkovitost obratovanja ribjih
                                                                                     stez

Slika 2: Meritev hitrostnega profila z ročnim akustičnim merilcem                    Prehodi za vodne organizme so najpogostejši
                                                                                     ukrep, ki se navaja kot učinkovita rešitev za mi-
                                                                                     gracije ciljnih ribjih vrst, seveda ob ustrezni obli-
                                                                                     kovanosti, ki omogoča ustvarjanje bivanjskih raz-
                                                                                     mer, ki ribam ob migraciji omogoča prehodnost.
                                                                                     Pri načrtovanju omilitvenih ukrepov pri hidroelek-
                                                                                     trarnah se v strokovni in laični javnosti pojavljajo
                                                                                     pomisleki, da posamezne ribje vrste ne bi mog-
                                                                                     le živeti v sožitju s hidroelektrarnami. Na osnovi
                                                                                     nekaterih primerov dobrih praks v preteklosti (na
                                                                                     primer: rezultatov LIFE projekta Ljubljanica pove-
                                                                                     zuje) pa praksa kaže ravno na nasprotno. Za na-
                                                                                     selitev ribjih populacij v akumulacijskih bazenih
                                                                                     je potrebno prvenstveno izvesti učinkovite omilit-

162
   157   158   159   160   161   162   163   164   165   166   167