Page 162 - Zbornik 2022
P. 162
viš. pred. dr. Andrej Vidmar, dr. Gorazd Urbanič, izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski
polja po posameznih profilih v realnem času, kar upravlja z potezno vrvjo ali pa s čolnom na več-
je bistvenega pomena za preučevanja hidravlič- jih vodotokih (slika 1);
nih pogojev v času migracije vodnih organizmov • za določitev hitrostnega profila na manjših vo-
vzdolž vodotoka oz. na ribjih stezah. Za ta namen dotokih uporabljamo akustični Doppler 2D (3D)
uporabljamo različno mersko opremo, glede na merilec Flow Tracker (Sontec) slika 2;
velikost vodotoka in čas izvajanja meritev, ki se • za spremljanje hidravličnih pogojev v času dr-
izvajajo v času drsti in nizkih pretokov na obmo- sti pa je predvideno, da se namesti stacionarni
čju spodnje Save, njenih pritokov (Savina, Mirna, merilec Side looking ADV (Sontec), ki omogoča
Krka) ter na ribji stezi: kontinuirno spremljanje vodnega toka v daljšem
• za določitev hitrostnega profila na večjih vodo- časovnem obdobju.
V okviru raziskovalnega projekta preučujemo de-
tokih uporabljamo akustični Doppler 3D meri- jansko učinkovitost delovanja ribje steze pri elek-
lec River Surveyor (Sontec), ki je nameščen na trarni Brežice. Za to lokacijo smo se odločili iz raz-
posebnem plovilu in se na manjših vodotokih loga, ker je pretok Save pod elektrarno naraven
in tudi evidentiran kot habitat obeh ciljnih vrst, ki
sta predmet raziskave v tem projektu. Ribja steza
pri elektrarni Brežice je zasnovana kot rečna ob-
vodna struga z vsemi značilnostmi prvotne rečne
struge in je iz funkcionalnega vidika najbolj dovr-
šena v Sloveniji, saj vsebuje vse prednosti pred-
hodnih ter nadgrajena z izboljšavami na osnovi
obratovalnih izkušenj na ostalih ribjih stezah na
spodnji Savi (slika 3).
Slika 1: Meritev hitrostnega profila z akustičnim merilcem na aku-
mulaciji Brežice
Slika 3: Ribja steza pri HE Brežice (www.he-ss.si)
Učinkovitost obratovanja ribjih
stez
Slika 2: Meritev hitrostnega profila z ročnim akustičnim merilcem Prehodi za vodne organizme so najpogostejši
ukrep, ki se navaja kot učinkovita rešitev za mi-
gracije ciljnih ribjih vrst, seveda ob ustrezni obli-
kovanosti, ki omogoča ustvarjanje bivanjskih raz-
mer, ki ribam ob migraciji omogoča prehodnost.
Pri načrtovanju omilitvenih ukrepov pri hidroelek-
trarnah se v strokovni in laični javnosti pojavljajo
pomisleki, da posamezne ribje vrste ne bi mog-
le živeti v sožitju s hidroelektrarnami. Na osnovi
nekaterih primerov dobrih praks v preteklosti (na
primer: rezultatov LIFE projekta Ljubljanica pove-
zuje) pa praksa kaže ravno na nasprotno. Za na-
selitev ribjih populacij v akumulacijskih bazenih
je potrebno prvenstveno izvesti učinkovite omilit-
162

