Page 39 - Zbornik 2022
P. 39
Varnostna višina pri premostitvah in prepustih
z ločnim spodnjim robom mora biti projektirana - Pri ločnih mostovih je priporočeno, da je vsaj
tako, da je vsaj 0,5 m nad računsko gladino vode. 70% loka spodnjega roba premostitve nad koto
Pri načrtovanju premostitev je poudarek o nedo- z varnostno višino [10]. oz. pri Švicarskih smer-
pustnem povečanju pretočnih hitrosti ter načrto- nicah 50% loka [13]
vanju protierozijskih ukrepov v strugi in brežinah.
- Stebri lahko zavzamejo maksimalno 20% pre-
Izjeme in predlogi ureditev točnega profila [10], pri umeščanju stebrov je
potrebno upoštevati plavine in abrazijo zaradi
prodnega premeščanja.
Analiza smernic in praks iz tujine je izkazala bi- Zaključek
stveno višje vrednosti varnostnih višin, ki jih za-
sledimo v praksi v našem okolju. Varnostne viši- V članku smo predstavili ureditev definiranja var-
ne so višje predvsem na območju hudournikov in nostnih višin oz. nadvišanja na premostitvah v
vodotokov z izrazito prodonosnostjo ter plavinami Sloveniji in predstavili nekatere primere iz evrop-
[9]. V nadaljevanju podajamo nekaj predlogov, ki bi skega prostora. Pri primerjavi vrednosti ugota-
jih bilo potrebno implementirati v slovenski pros- vljamo, da so uveljavljene prakse s primeri iz tuji-
tor: ne podcenjene in z varnostno višino.
- Poenotiti je potrebno hidrološka izhodišča za V Slovenski zakonodaji in praksi ni omenjeno oz.
so podcenjeni vplivi zaprojevanje in plavin na pre-
izdelavo hidroloških analiz, saj je hidrologija mestitvah. Ob pregledu večjih poplav v Sloveniji
poleg geometrije, ki jo zagotovi geodetski po- pa dokaj hitro ugotovimo, da so ravno plavine in
snetek območja vpliva premostitve oz. križanja prenesen sediment iz zaledja zmanjšali pretočne
glavni vhodni podatek pri dimenzioniranju in profile premostitev, ki so bile poplavljene ali celo
preverjanju poplavnih površin. porušene.
- Za natančno preveritev obstoječih in načrtova- Slovenska zakonodaja in pomanjkanje smernic
nih ureditev na premostitvah je potrebno zago- nudi zelo skromne usmeritve za projektante in
toviti geodetski posnetek struge in vplivnega odločevalce. Ob pomanjkanju usmeritev prihaja
območja križanja. do različnih individualnih rešitev, ki potrebujejo
- Pri ureditvah je potrebno upoštevati vsaj ener- dodatna usklajevanja in zaradi tega so postopki
gijsko komponento (h=v2/2g) ter potencial veli- daljši, projektiranje je dolgotrajnejše, lahko pri-
kosti plavja na posameznem vodotoku. haja do odstopanj pri zagotavljanju varnosti oz.
- Pri načrtovanju avtocest, hitrih cest in železniške zmanjšanja poplavne ogroženosti od projekta do
infrastrukture pa velikost prepustov minimalno projekta. Različne rešitve vplivajo tudi na ekono-
vsaj dva metra ne glede na teoretičen pretok in miko in investicijske stroške projektov.
gladine, pri čemer tovrstni prepust lahko služi V trenutnem obdobju je zagotovljenih relativno
za prehod ljudi in živali [9]. veliko kohezijskih sredstev za črpanje na podro-
- Definirati pogoje in načine za umeščanje premo- čju poplavne varnosti in tudi na projektih cestne in
stitev za delovanje kot delovanje kot dušilka za železniške infrastrukture. Z izdelavo smernic na
zadrževanje poplavnih vod. področju hidrotehnike bi se poenotila stališča za
- Pri projektiranju cestnih nasipov v funkciji re- projektiranje in zagotavljalo načelo zagotavljanja
tencijskih nasipov in načrtne poplavljenosti upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in no-
cestišč je potrebno upoštevati primerno načr- vih dognanj znanosti o naravnih zakonitostih, ki je
tovanje nevezanih nosilnih plasti oz. tesnjenje zahtevana za Zakonom o vodah (ZV-1). Odgovor-
nasipov [14]. nost izdelave teh smernic je v skupnem konsenzu
- Pri rekonstrukciji in prenovi ter novih premosti- strokovne javnosti in strokovnih služb, ki urejajo
tvah in prepustih na linijskih objektov v nasipu ta področja.
(cestni in železniški nasipi) je potrebno izdelati
celovite hidrološko hidravlične študije širšega
območja, saj velikokrat tovrstni nasipi s pre-
boji v nasipu služijo kot dušilka na retencijskih
območjih in omogočajo zadrževanje poplavnih
vod. Ob izvedbi načrtovanih premostitev in pre-
pustov je potrebno preveriti vpliv na režim voda
in gladine gor- in dolvodno ter načrtovati rešitve
na način, da ne prihaja do poslabšanja razmer.
- Na cestah nižje kategorije zaščite (nekategori-
zirane poti, kolesarske povezave), ki so lahko
potopljene v času poplav je potrebno zagotoviti,
da je ob poplavah preprečeno poškodovanje na-
črtovanih konstrukcij in varnost uporabnikov.
39

