Page 45 - Zbornik 2022
P. 45

Primerjava obdobnih ocen ekološkega stanja vodotokov za druga in tretja načrta upravljanja voda

Ekološko stanje vodotokov za                         sti stanje hranil na podlagi parametrov nitrat in
obdobje tretjih načrtov upravlja-                    celotni fosfor so pokazatelji vnosa hranil v vodni
nja voda (2014–2019)                                 ekosistem (trofična obremenitev). Obremenitev z
                                                     organskimi snovmi (saprobna obremenitev) nam
Na sliki 1 je prikazano število vodnih teles vodo-   nakažeta biološki podelement kakovosti fitoben-
tokov, uvrščenih v posamezen razred ekološkega       tos in biološki element kakovosti bentoški nevre-
stanja za obdobje tretjih načrtov upravljanja voda   tenčarji ter splošni fizikalno-kemijski element
(2014–2019) glede na posamezne elemente ka-          kisikove razmere na podlagi parametra biokemij-
kovosti. Na podlagi fitobentosa in makrofitov smo    ska potreba  pinoskpisloikšuno(BdPeKg5r)a. dNiraahniodsrtovmoodroftoolkoaškine
118 (85,5 %) vodnih teles uvrstili v zelo dobro ali  spremembe
dobro ekološko stanje, v zmerno ali slabše ekolo-    zaledja se najbolje odzivajo bentoški nevretenčar-
ško stanje pa 18 (13,0 %) vodnih teles. Na podlagi   ji in ribe. V nacionalnih metodologijah vrednotenja
bentoških nevretenčarjev smo 93 (67,4 %) vodnih      ekološkega stanja vodotokov so bentoški nevre-
teles uvrstili v zelo dobro ali dobro ekološko sta-  tenčarji prepoznani kot bolj občutljivi na hidro-
nje, 43 (31,2 %) pa v zmerno ali slabše ekološko     morfološke spremembe vodotokov, vendar so bile
stanje. Na podlagi rib smo v dobro ali zelo dobro    pri razvoju metodologije vrednotenja ekološkega
ekološko stanje uvrstili 18 (13,0 %) vodnih teles,   stanja vodotokov na podlagi rib prav tako upošte-
v zmerno ali slabše ekološko stanje pa 42 (30,4      vane hidromorfološke obremenitve, zato smo kot
%) vodnih teles, kar je 70 % vseh vodnih teles, za   odziv na pritiske hidromorfoloških obremenitev
katere je razvita metodologija za vrednotenje eko-   in splošne degradiranosti analizirali ocene obeh
loškega stanja na podlagi rib.                       elementov skupaj.
Rezultati monitoringa ekološkega stanja nam
pokažejo vrsto obremenitve vodnega telesa vo-        Kot najpogostejšo obremenitev vodnih teles vodo-
dotoka. V splošnem razlikujemo med obremeni-         tokov z vidika ekološkega stanja smo v obdobju
tvijo vodnega telesa z organskimi snovmi (sap-       2014–2019 prepoznali hidromorfološko spreme-
robnost), obremenitvijo vodnega telesa s hranili     njenost in splošno degradiranost (slika 2). Cilja
(trofičnost) ter hidromorfološko spremenjenostjo     dobro ekološko stanje na podlagi te obremenitve
vodnega telesa skupaj s splošno degradiranostjo.     ne dosega 64 (46,4 %) vodnih teles vodotokov,
Biološki element kakovosti fitobentos in makrofi-    medtem ko na podlagi saprobnosti, ki se kaže kot
ti ter splošni fizikalno-kemijski element kakovo-    manjša obremenitev, cilja dobro ekološko stanje
                                                     ne dosega 18 (13,0 %) vodnih teles vodotokov.

Ekološko stanje po obremenitvah v obdobju 2014–2019

Saprobnost                            56                                64 15 3

Trofičnost                        30                 82 25 1

Hidromorfološka spremenjenost  9          60                            40 21 3 5
    in splošna degradiranost

                               0 20 40 60 80 100 120 140
                                                            Število vodnih teles vodotokov

                                  zelo dobro dobro zmerno slabo zelo slabo neocenjeno

Slika 2: Število vodnih teles vodotokov v razredih ekološkega stanja, ločeno po obremenitvah, za obdobje 2014–2019 (tretja načrta upravlja-
nja voda – NUV III)

                                                                                            45
   40   41   42   43   44   45   46   47   48   49   50