Page 116 - Zbornik 2023
P. 116
Andrej Rebernišek, Peter Pribožič, Matic Leben, Marko Černe
Važna talna lastnost je tudi zračnost oziroma Poplave imajo tudi dolgotrajnejše posledice na
preskrba rastlin s kisikom, ki je nujna za uspešno kmetijska tla, saj zaradi erozije in morebitne-
kmetijsko pridelavo. Poplave povzročijo vsaj za- ga onesnaženja znižujejo njihovo produktivnost.
časno stanje anaerobnih razmer oziroma stanje Poplave vplivajo na spremembo mikrobiološke
brez kisika v tleh, kar povzroča zbitost tal, zniža- sestave tal oziroma t.i. mikrobioma. To je kom-
nje pH, zakisanost zemljišča, slabše izkoriščanje pleksni ekosistem bakterij, virusov, gliv in drugih
hranil in odmiranje številnih koristnih talnih or- mikroskopsko majhnih organizmov, ki so temelj
ganizmov ter s tem poslabšanje rodovitnosti tal. plodnih tal in zdravih pridelkov. Mikrobiom je ne-
Nobena kulturna rastlina ne zmore rasti brez pri- pogrešljiv pri vzdrževanju zdravja in plodnosti
sotnosti zraka. Dolgotrajno poplavljeno kmetijsko tal, saj prav mikroorganizmi omogočajo ali po-
zemljišča pa lahko vodi celo v zamočvirjenje tal. spešujejo biokemične procese za kroženje hranil.
Taka tla imajo nižji proizvodni potencial ali pa so Ob poplavah se mikrobiom lahko spremeni do te
neprimerna za kmetijsko pridelavo. mere, da se zmanjša rodovitnost tal.
V primeru poplav lahko pride tudi do mikrobiolo- Zaradi poplavljanja kmetijskih zemljišč lahko pri-
ške onesnaženosti rastlin, še posebno so nevarni de do fekalnega onesnaženja, kar lahko ogrozi
patogeni sevi bakterij Escherichia, Salmonella, zdravje ljudi in živali. Pride lahko tudi do kemič-
Clostridium, Listerium in Bacillus, ki lahko ogro- nega onesnaženja z mineralnimi olji, dioksini in
zijo zdravje človeka in živali. drugimi onesnažili. Na pridelkih se zaradi poplav
Posledice neposrednih škod na kmetijskih in povečane vlažnosti ustvarijo pogoji za razvoj
zemljiščih so lahko znatne in imajo dolgoročne plesni in mikotoksinov na pridelkih za krmo živa-
posledice na kakovost in rodovitnost kmetijskih li, kar lahko ogrozi njihovo zdravje. Obstaja tudi
zemljišč. Poplavne vode s svojo močjo odnašajo nevarnost trajnega onesnaženja zemlje s težkimi
najrodovitnejši del kmetijskih tal, ki je nastajal ti- kovinami, kot so svinec, kadmij, krom, živo srebro,
sočletja. V primeru njivskih površin gre za zgornji cink, idr.
humusno-akumulativni sloj, katerega najfinejše Zaradi vpliva poplav se zmanjšuje biotska razno-
delce voda odnese in s tem taka tla močno osi- vrstnost, saj se na poplavljenih zemljiščih zaradi
romaši. Prav tako zaradi močnega površinskega vnosa naplavin in spremembe v tleh pojavlja mo-
odtoka povzroča vodno erozijo in zmanjšuje ali čan izbruh in razvoj invazivnih tujerodnih rastlin-
ogroža rodovitnost tal. skih vrst, kot so npr. rudbekija, enoletna suhole-
tnica, ambrozija, zlata rozga, japonski dresnik.
Posredne škode Posredne škode na kmetijskih zemljiščih se kaže-
jo tudi v povečanih stroških obdelave zemljišč, do-
Poplave vplivajo tudi na posredne škode kmetij- datnemu gnojenju in uporabi sredstev za varstvo
skih zemljišč. Voda lahko odnaša neporabljena rastlin, morebitnemu apnenju ipd. Ker so tla na-
hranila in ostanke sredstev za varstvo rastlin, kar močena dalj časa, to vodi v preprečevanje setve in
zmanjša količino in kakovost pridelkov ter one- obdelave, zato se pojavljajo zamude v sezoni, nižji
snaženje s temi snovmi dolvodno po osi vodoto- pridelki in slabša ekonomika pridelave.
ka. Potrebne so dodatne analize tal in gnojenje z Poplave povzročajo tudi zasipanje kmetijskih po-
umetnimi ali živinskimi gnojili, da bi kmet dosegel vršin z naplavinami, kot so pesek, mulj, kamenje
želene pridelke. Zaradi poplav so posevki bolj ob- različnih velikosti in plavje (npr. drevesna debla),
čutljivi na pojav bolezni in škodljivcev, kar pove- ki onemogočajo nadaljnjo pridelavo in jih je pot-
ča uporabo sredstev za varstvo rastlin. Poplavna rebno odstraniti s kmetijskih površin, kar poveča
voda vpliva na zakisanost tal, zato je pogosto pot- stroške obdelave.
rebno dodatno apnenje za dvig pH tal.
Poplave tudi uničujejo strukturo tal, ki je temelj V okviru Strateškega načrta skupne kmetijske
rodovitnosti. Voda uničuje strukturne agregate, s politike 2023-2027 ni sistemskih ukrepov za pod-
tem se zmanjšuje poroznost tal in aeracija zem- poro kmetovanju na območju vsakoletnih poplav.
ljišča. Taka tla imajo slabšo dostopnost hranil, Vlada RS sprejme interventne ukrepe le ob na-
predvsem fosforja, kalija, kalcija in žvepla, nižji ravnih nesrečah, ki povzročijo izpad dohodka v
pH, slabšo hidravlično prevodnost in zmanjša- primarni kmetijski proizvodnji. Višina odobrene in
no sposobnost infiltracije ter slabše vodno za- izplačane državne pomoči se določi za tiste na-
drževalne lastnosti. Zaradi močne vodne erozije ravne nesreče, za katere je bila v skladu z zako-
kmetijska površina ni več ravna in primerna za nom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč
obdelavo, zato je predhodno potrebno več časa in izdelana uradna ocena škode. Odobrena državna
energije za ponovno vzpostavitev primerne kme- pomoč predstavlja delež pomoči napram uradno
tijske površine. ocenjeni škodi, ki je namenjena izplačilu oškodo-
116
