Page 172 - Zbornik 2023
P. 172

Petra Štern, Karmen Bobek, Iztok Kavčič, dr. Nataša Smolar-Žvanut

dljivost različnim okoljskim dejavnikom (Chaud-                    spreminja fizikalno-kemijske značilnosti tal, po-
hary in sod. 2020). Njihovo nenadzorovano širjenje                 večuje erozijo brežin, zmanjšujejo pretočnost, ter
vpliva na vrstno sestavo in prehranjevalne splete                  povzročajo škodo na vodnih objektih in napravah
avtohtonih vrst, na kroženje hranil in hidrologijo,                (Papež 2013, Manners in sod. 2014, Castro-Diez in
posledično pa negativno vplivajo na delovanje ce-                  Alonsko 2017, Matte in sod. 2021).
lotnih ekosistemov (Kumar in Prasad 2014). Inva-                   Sistem zgodnjega odkrivanja in hitrega odziva-
zija tujerodnih vrst povzroča zmanjšanje števila,                  nja (v nadaljevanju: sistem ZOHO) je zasnovan na
ter s tem pestrosti avtohtonih vrst (Hejda in sod.                 podlagi sistema načrtnega in stalnega spremlja-
2009; Najberek in sod. 2024; Singh Yadav in sod.                   nja invazivnih vrst, ki omogoča hitro ukrepanje
2024).                                                             v primeru biološke invazije neke vrste. Vključuje
V priobalnem pasu so zagotovljeni idealni pogo-                    prepoznavanje invazivnih vrst, ocenjevanje tvega-
ji za naselitev in širjenje ITVR, kar je še posebej                nja, prenos informacij do pristojnih organov, ter
izrazito ob vodotokih. Bližina vode blaži stres v                  določitev in izvedbo ustreznih ukrepov usmer-
sušnih obdobjih in omejuje nihanje temperature,                    jenih v preprečevanje širjenja posamezne vrste
rečni nanosi pa zagotavljajo stalen vnos hranil                    (Genovesi in sod. 2010). Temelj sistema ZOHO je
(Castro-Diez in Alonsko 2017). Intenzivno raz-                     zgodnje odkrivanje invazivnih in potencialno in-
raščanje ITVR v obrežnem pasu omejuje sklenjen                     vazivnih tujerodnih vrst. Zgodnje odkrivanje nam
pas avtohtone obrežne vegetacije, ki je izredno                    omogoča pravočasen odziv ter izvedbo ukrepov,
pomemben za ohranjanje dobrega stanja voda,                        ki so povezani s preprečevanjem širjenja posa-
saj: zmanjšuje intenzivnost erozijskih procesov                    mezne tujerodne vrste (tj. omejevanje, zatiranje
in odnašanje zemljine bregov, ohranja pretoč-                      ali iztrebljanje vrste) (Jogan 2012, Jogan in sod.
nost struge, zmanjšuje vpliv suš, z vezavo hranil                  2012a). Pri zgodnjem odkrivanju je smiselno
in onesnaževal pozitivno vpliva na samočistilno                    največ pozornosti posvetiti rastiščem oz. ekosis-
sposobnost vode, preprečuje segrevanje vode in                     temom, ki jih ITVR najbolj ogrožajo, ter mestom
zagotavlja pomembne habitate za različne sku-                      pričakovanega vnosa. Vodni ekosistemi so še po-
pine organizmov (Periott 1998). V odsotnosti ob-                   sebej občutljivi na invazijo tujerodnih vrst, zato je
režne vegetacije se v priobalnem pasu naselijo                     vzpostavitev sistema ZOHO na območju vodnih in
ITVR, ki so pogosto del pionirske združbe, ki na-                  priobalnih zemljiščih nujen korak k ohranjanju bi-
seli degradirana in ruderalna rastišča. Nenad-                     otske pestrosti in naravne integritete vodnih eko-
zorovano širjenje in intenzivno razraščanje ITVR                   sistemov.
v priobalnem pasu negativno vpliva na vodne in                     Direkcija Republike Slovenije za vode (v nadalje-
obvodne ekosisteme (negativno vpliva na biotsko                    vanju: DRSV) zato kot partner sodeluje pri pro-
pestrost, število habitatov, ekosistemske storitve),

Slika 1: Sestoj zlate rozge (avtor DRSV).
172
   167   168   169   170   171   172   173   174   175   176   177