Page 24 - Zbornik 2023
P. 24

Bernardka Jurič, Blaž Ivanuša, Rok Ferme, Martin Pušnik

zaupanje med izvajalci in lokalnimi skupnostmi.          kih so se podrta drevesa, vejevje in kamenje za-
Prav te lastnosti – operativna pripravljenost, teh-      drževali v ožinah in pod mostovi, kar je povzročilo
nične kompetence in lokalna vpetost – so bile v          lokalne zajezitve in začasno zadrževanje vode. Ko
veliki meri odločilne, da je bila škoda na nekaterih     so se ti čepi sprostili, so se sprožili porušitveni va-
območjih, kljub izjemni moči narave, omejena.            lovi, ki so povzročali dodatne erozijske poškodbe
Vloga VGP DRAVA Ptuj v sistemu kriznega                  in spodkopavali obrežno vegetacijo ter infrastruk-
upravljanja voda je bila v tem kontekstu dvojna.         turo.
Na eni strani je koncesionar izvajal nujne gradbe-       Na hudourniških območjih Meže in Mislinje se je v
ne ukrepe, ki so omogočili stabilizacijo razmer in       nekaj urah oblikoval močan murast tok, ki je nosil
preprečili nadaljnje poškodbe vodne infrastruktu-        velike količine plavja, zemljine in drobirja. Voda je
re, na drugi pa je deloval kot povezovalni člen med      s seboj odnašala plodno plast tal in lokalno spre-
DRSV, URSZR in občinskimi štabi Civilne zaščite.         minjala geometrijo strug, kar je povzročilo sekun-
Takšna organizacijska vloga je bila ključna, saj je      darne razpoke in razjede na brežinah. Na nižinskih
zahtevala hkratno razumevanje hidrotehničnih             območjih – v porečjih srednje in spodnje Drave ter
procesov, poznavanje postopkov zaščite in reše-          ob Pesnici in Dravinji s pritoki – je bila rast vo-
vanja ter sposobnost delovanja v izjemno dina-           dostajev počasnejša, vendar so se razlite vode
mičnem okolju.                                           ohranjale več dni in povzročile dolgotrajno popla-
Izvedba interventnih del v tako kratkem času je          vljenost kmetijskih površin. Voda se je razlivala po
zahtevala usklajeno delovanje več deset ekip,            kmetijskih površinah in poplavljala izpostavljene
razpršenih po celotnem območju koncesije. Pose-          predele naselij. Zaradi visokih vodostajev v glav-
gi so obsegali odstranjevanje naplavin, utrjevanje       nih odvodnikih je bil odtok iz pritokov oviran, kar
brežin, zavarovanje mostov in cestnih prehodov,          je povzročilo zajezitve in razlivanje voda v zaledju.
vzpostavitev pretočnosti ter izvedbo začasnih            Značilnost dogodka je bila prostorska razprše-
zaščitnih ukrepov za objekte in naselja. Številni        nost škode. Namesto ene same dominantne lo-
posegi so potekali v neposredni bližini stanovanj-       kacije so bile poškodbe razpršene po celotnem
skih območij, kjer so bile ogrožene tudi komunal-        porečju. To je pomenilo, da so bili izvajalci napote-
ne in energetske povezave. Posebnost dogodka je          ni na več kot sto posameznih delovišč, pri čemer
bila v tem, da so bile škode prostorsko zelo razpr-      je bilo treba vsak dan sproti presojati prioritete.
šene, kar je pomenilo, da je bilo treba vzpostaviti      DRSV je vzpostavil sistem spremljanja razmer na
dinamičen sistem prioritet, ki se je dnevno prila-       osnovi poročil iz lokalnih območij, ki so jih pošiljali
gajal razmeram na terenu.                                občinski štabi Civilne zaščite in koncesionarji. Na
                                                         tej podlagi je bilo mogoče določiti območja, kjer je
Razsežnost poplav avgusta 2023                           bilo potrebno takojšnje posredovanje – predvsem
                                                         tam, kjer je obstajala neposredna nevarnost za
Poplave, ki so Slovenijo prizadele med 3. in 6.          naselja, ceste in objekte javne infrastrukture.
avgustom 2023, so bile posledica izjemno inten-          Po izredno namočeni zimi in seriji vremenskih
zivnega in prostorsko obsežnega padavinskega             dogodkov, ki so povzročili gmotno škodo poplave,
dogodka, ki ga hidrometeorološki strokovnjaki            plazovi, vetrolom) na območju porečja reke Drave,
uvrščajo med najhujše po letu 1990. Količine pa-         so Slovenijo med 3. in 6. Avgustom zajele obilne
davin, izmerjene na več meteoroloških postajah           padavine, ki so bolj značilne za jesensko obdobje.
Agencije RS za okolje, so v številnih krajih prese-      Največ padavin je padlo v ozkem pasu od zahodne
gle 200 milimetrov v manj kot 48 urah, ponekod           Slovenije proti Zgornjesavinjski dolini in Koroški,
celo 250 milimetrov. Intenzivni nalivi so sovpadli       kjer so v noči na petek nastajale predfrontalne
z že delno nasičenimi tlemi po predhodnih pada-          nevihte z močnimi in dolgotrajnimi nalivi. Z na-
vinah, kar je povzročilo izjemno hiter odtok vode v      stankom ciklonskega območja nas severnim Sre-
površinske tokove. Na več manjših hudourniških           dozemljem so krajevno izdatne padavine zajele
območjih so bili pretočni valovi tako strmi, da so v     celotno Slovenijo. Skupno je v 72 urah, do 6. avgu-
manj kot eni uri povzročili izdatno erozijo, poškod-     sta zjutraj, v večjem delu Slovenije padlo med 100
be mostov in zasipavanje cest.                           in 300 mm dežja, manj le v delu Primorske in ob
Severovzhodni del Slovenije je bil posebej pri-          vzhodni meji s Hrvaško. Na območju porečja reke
zadet, saj se je kombinacija obilnih padavin in          Drave so poplavljali vodotoki na porečjih Meže in
visokih pretokov v gorskih zaledjih združila s po-       Mislinje, Pesnice v zgornjem teku, Dravinje in za-
časnejšim odtokom nižinskih rek. Porečja Drave,          radi obilnih padavin v Avstriji tudi reka Drava.
Meže z Mislinjo, Dravinje in Pesnice so prestala         Ena od ključnih značilnosti neurja avgusta 2023 je
sočasne poplavne valove, ki so maksimalno obre-          bila tudi predhodna nasičenost tal. Zaradi predho-
menili pretočne profile. V številnih manjših prito-      dnih padavin in zasičenosti površinskih slojev so

24
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29