Page 254 - Zbornik 2023
P. 254
Alenka Sever Keršinar, Goran Mandžuka, Simon Čižmek
tni delež OVE pri proizvodnji električne energije, v je hitra, postavitev modulov na vodno površino pa
ospredje pa postavlja rabo sončne energije. zaradi naravnega hlajenja omogoča višjo učinko-
Navedeno predstavlja velik izziv. Možnost načr- vitost in posledično stabilnejšo proizvodnjo ele-
tovanja in postavljanja novih proizvodnih enot je ktrične energije zlasti poleti , ko so temperature
predvsem odvisna od (ne)usklajenosti državnih zraka zelo visoke. Delna prekritost vodne površi-
strategij z različnih področij, učinkovitosti postop- ne predstavlja dodatno prednost, saj zmanjšuje
kov prostorskega umeščanja in dovoljevanja ter izhlapevanje vode in prispeva k blažitvi hitrih ter
kakovosti sodelovanja in uspešnosti usklajevanj z intenzivnih temperaturnih sprememb v vodnem
nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci. Ključno stolpcu.
vlogo ima tudi doseganje družbene sprejemljivosti Pri načrtovanju plavajočih fotonapetostnih siste-
projektov v lokalnem okolju. Ravno slednje, zlasti mov je treba posebno pozornost nameniti more-
pri projektih državnega pomena, predstavlja velik bitnim vplivom na vodno okolje. Delež dopustne
zalogaj – kako doseči zaupanje in sprejetost novih prekritosti vodnega telesa ter lega in oblika pla-
proizvodnih virov v lokalnem okolju ter zagotoviti vajoče konstrukcije se določita glede na značil-
njihovo okoljsko varnost in ekonomsko korist. nosti posameznega vodnega okolja in hidrodi-
namiko vodnega telesa. Neustrezno načrtovanje
Značilnosti in izzivi plavajočih lahko vpliva med drugim tudi na svetlobni režim
fotonapetostnih naprav in povzroči bistvene spremembe v vodnem stolp-
cu ter kemijskem in ekološkem stanju vodnega te-
Pri vprašanju, kam umestiti naprave za proizvo- lesa, kar se lahko odrazi tudi na vodnih organiz-
dnjo električne energije iz obnovljivih virov ener- mih (makrofiti, fitoplankton, ribje združbe, navade
gije, se investitorji in razvijalci projektov soočajo vodne ptice ipd.).
s številnimi dilemami. Še posebej to velja za fo- Tehnično-varnostni izzivi izhajajo predvsem iz lo-
tonapetostne naprave, ki zasedejo veliko večjo kalnih mikroklimatskih in geoloških razmer (ve-
površino v primerjavi z ekvivalentnim konvenci- ter, valovanje, led, hitrost vodnega toka, stabilnost
onalnim proizvodnim virom električne energije, podlage). Celotna konstrukcija, vključno s sidrno
kot so termoelektrarne in jedrske elektrarne.. napravo, mora biti stabilna in varna, zato je v fazi
Država Slovenija je v Zakonu o uvajanju naprav načrtovanja in projektiranja nujno upoštevati te-
za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih oretično najbolj kritične razmere. Za zagotovitev
virov energije (Uradni list RS, št. 78/32 in 95/34 varnega obratovanja morajo biti vsi električni deli
– ZUNPEOVE) predpisala prednostna območja za fotonapetostne naprave načrtovani skladno s pra-
njihovo umeščanje. Med drugim so strehe objek- vilniki in sodobnimi standardi ter dobro inženirsko
tov in parkirišča (predvsem s ciljem zagotavljanja prakso, celoten sistem pa opremljen z ustreznimi
samooskrbnosti posameznih objektov ali skupin zaščitnimi mehanizmi. Za zagotovitev okoljske
objektov in dejavnosti), območja obstoječih ener- varnosti je ključno, da so materiali negorljivi, pri-
getskih objektov, območja cestnih zemljišč in že- lagojeni zahtevam za dolgotrajno rabo v vodnemu
lezniških območij, zaprta odlagališča odpadkov, okolju, z UV zaščito in brez možnosti izluževanja
degradirana območja ipd. Pri tem velja omeniti, da nevarnih snovi.
tudi za poseganja na omenjena območja obstajajo Ključen izziv pri umeščanju tovrstnih objektov
številne omejitve – tehnične, ekonomske, okoljske predstavlja doseganje družbene sprejemljivosti v
in socialne. lokalnem okolju, zlasti kadar se načrtujejo na vod-
Ob dejstvu, da je z vodo prekritih več kot 70% Ze- ni površini v bližini poselitvenega območja. Treba
mljine površine, ob hkratnem naraščanju porabe je upoštevati morebitno omejevanje razpoložlji-
električne energije ter ob zavedanju, da je voda vosti vodne površine in zagotoviti varno sočasno
med najpomembnejšimi naravnimi viri, se drugod izvajanje drugih dejavnosti v okviru večnamenske
po Evropi in svetu pospešeno razvijajo in ume- rabe vodnega telesa. Brez odprtega dialoga z lo-
ščajo napredni plavajoči fotonapetostni sistemi. kalno skupnostjo in jasno določenih režimov rabe
Cilj je doseči čim višjo učinkovitost proizvodnje iz vodnega telesa se pri umeščanju tovrstnih objek-
obnovljivih virov energije ob hkratni okoljski spre- tov lahko pojavijo nasprotovanja.
jemljivosti, kar vključuje tudi stalno spremljanje
stanja okolja ter prilagajanje tehničnih in prostor- Zakonodajna izhodišča
skih rešitev.
Premišljeno umeščanje plavajočih fotonape- Slovenija
tostnih sistemov, prilagojeno specifikam posame- PSE Družmirje je prva fotonapetostna naprava
znega območja, ima na področju rabe obnovljivih v Sloveniji. Ker na tem področju še ni uveljavlje-
virov energije veliko prednosti. Montaža sistema
254
