Page 163 - Zbornik 31 - 2020
P. 163
Domen Lipovšek, Matjaž Glavan
gospodarjenja s tlemi na vodne vire, erozijo tal sistemih lahko povišana vsebnost SVR povzroči
in izgubo hranil z obdelovalnih površin v kom- zmanjšanje raznolikosti populacije in izgubo bio-
pleksnih povodjih z različnimi tipi in rabo tal. diverzitete (EC, 2018c).
Uporabnikom omogoča preučevanje dolgoroč- (a) Fitosanitarni prostorski portal: Leta 2012
nih vplivov s podatki, ki so javno dostopni, brez
pretirano vloženega časa ali denarja. SWAT je razvit Fitosanitarni prostorski portal, služi in-
bil splošno in uspešno uporabljen pri evalva- formiranju javnosti v zvezi z fitosanitarnimi
ciji možnosti zmanjševanja vpliva kmetijstva sredstvi ter zdravstvenem varstvu rastlin. Te-
na vodne vire in kot tak predstavlja primerno melji na prostorskih informacijah dosegljivih
orodje za podporo pri upravljanju vodnih virov na spletu (GIS) in lahko pripomore pri raznih
za doseganje ciljne kakovosti vode (Glavan in sistemih odločanja. Podatki so dostopni na več
sod., 2016). nivojih (javno in s pooblastili) uporabniki pa
(c) SCIMAP: The Sensitive Catchment Integrated lahko spremljajo tako širjenje škodljivcev kot
Mapping Analysis Platform (SCIMAP) je orodje izvajanje ukrepov za zmanjševanje pojavnosti
za podporo pri določevanju področij, ki imajo v Sloveniji (UVHVVR, 2019).
največji vpliv na kakovost vode v smislu one- (b) FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za
snaževanja s sedimenti in hranili. Osebam pri zaščito rastlin, ki temelji na meteoroloških in
odločanju pomaga z iskanjem območij kjer fenoloških podatkih, raziskavah in opazova-
so aktivnosti za zaščito vodnih okolij najbolj njih razvoja škodljivcev in bolezni ter preteklih
potrebna za doseganje čiste vode. SCIMAP izkušnjah. Sitem ponuja centralni vir kakovo-
predlaga sistematičen pristop k tarčnim pro- stnih, ažurnih in lahko dostopnih informacij s
storskim površinam znotraj večjih pokrajin za področij entomologije, nematologije, agrozo-
nadaljnjo raziskovanje (Reaney in sod. 2013). ologije, mikologije, bakteriologije, virologije,
(e) ISIP: Informationssystem Integrierte Pflan- herbologije, fitofarmacevtskih sredstev, nji-
zenproduktion je nemški model za simulacijo hove toksikologije, prognoze, integriranega in
mineralizacije dušika v tleh namenjen kme- biotičnega varstva rastlin in zakonodaje (FITO-
tovalcem in njihovim svetovalcem. Glede na -INFO, 2005).
simulacijo mineralizacije poda priporočila o (c) Plant protection online: Uporabljajo ga pride-
gnojenju ozimne pšenice. Potreben je vnos po- lovalci in kmetijski svetovalci za zmanjševanje
datkov teksture tal, kolobarjenja, pričakovani uporabe pesticidov in zagotavljanje uporabe
kvaliteto pridelka, cene dušikovih gnojil ter le zakonsko predpisanih. Orodje priporoča ali
pšenice kot pridelka, podatke o namakanju in so pogoji primerni oziroma neprimerni za na-
višino podtalnice. Potrebe po dušiku so izraču- nos, koncentracijo škropiva in primeren čas za
nane kot vsota: porabe rastlin + N v tleh, ki ni škropljenje (Nicholson in sod., 2020).
dostopen rastlinam – Nmin – mineraliziran N (d) Yardstick: Environmental Yardstick for Pesti-
(Nicholson in sod., 2020). cides opredeljuje vplive uporabe pesticidov
(f) GROWA-SI: Regionalni model vodne bilance je na posevkih tako na odprtih površinah kot v
uradni državni model za poročanje o vpeljeva- rastlinjakih. Za vsak pesticid poroča vplive na
nju nitratne direktive na ravni države razvit na okolje za vpliv na vodne organizme, tveganje
inštitutu JULICH v Nemčiji za Agencijo Repu- izpiranja v podtalnico in vpliv na organizme
blike Slovenije za okolje (ARSO). Orodje preko v tleh. Uporabljajo ga kmetje in svetovalci na
ocene dejanske evapotranspiracije izračuna Nizozemskem kot orodje za upravljanje, moni-
direktni, podzemni in skupni odtok (Slika 2), toring učinkovitosti okolja, kot orodje za dolo-
kar temelji na podatkih o podnebju, tleh, ge- čanje standardov ekoloških blagovnih znamk,
oloških karakteristikah, rabi prostora, relie- kot orodje za evalvacijo direktiv ter za podporo
fa in globine podtalnice. Orodje je omogočilo oskrbovalni verigi pri odkupu produktov traj-
prehod iz točkovnih analiz na letne prostorske nostne pridelave (CLM, 2019).
prikaze na podlagi katerih se lahko izdela- (e) FARMSCOPER: »FARM Scale Optimisation of
jo potrebne regionalne ocene za podporo pri Pollutant Emission Reduction« se lahko upo-
upravljanju voda (Andjelov in sod., 2013). rablja za ocenjevanje razpršenega onesnaže-
vanja na kmetiji in spremljanje učinkovitosti
DST za upravljanje s sredstvi za metod za njegovo preprečevanj. Sistem v sa-
varstvo rastlin (SVR) mem orodju se lahko prilagodi tako, da odraža
upravljanje in okoljske pogoje kmetijstva v An-
gliji in Wales-u. Orodje vsebuje čez 100 metod
omejevanja onesnaževanja (ADAS, 2018).
SVR uporabljena v kmetijstvu se po razpršenih
poteh transportirajo v površinske vode in podtal-
nico. Onesnaževanje poslabša kakovost vode, ki
kot taka ni več primerna za pitje. V vodnih eko-
162
