Page 133 - Zbornik 2022
P. 133
Pilotni projekt ravnanja z nanosi na zalivu Orehovo
Slika 4: Zaliv Orehovo po zaključenih delih; vidno je območje trsti- Mure; 1996). V Sloveniji je stanje sicer boljše, ne
čevja. V ozadju kašte in z ograjo ograjena laguna (Vir: osebni arhiv) spremeni pa dejstva, da je naravnih vodotokov
zelo malo in da je zelo veliko vodotokov, zaščite-
Pristopi k ravnanju z nanosi nih kot naravna vrednota, spremenjenih. Vse to
je rezultat antropocentričnega pristopa k rekam
Zgodovina ravnanja z nanosi v zgodovini, kjer se je določene vidike iz spektra
vseh človekovih aktivnosti postavilo v prvi plan
V drugem poglavju so bili opisani razlogi za od- pri upravljanju z rekami. Pridobivala so se nova
laganje in akumuliranje nanosov, kar je naraven zemljišča za obdelavo, pred erozijo so se varovale
proces. Na rečni tok je človek bistveno vplival infrastruktura in stavbe, ščitilo se je pred popla-
zaradi plovnosti, poplavne varnosti, izkoriščanja vami in vzpostavljala gospodarska uporaba vode
vodne moči, v rekreacijske in turistične namene ter vodne površine. Primer spodnje Save pokaže
ter iz drugih razlogov. Po ocenah ima 98 % vo- na stoletja trajajoče ukalupljanje reke, katerega
dotokov na Danskem in 96 % v nižinski Angliji klimaks se je odvil med leti 1850 in 1950 z gradnjo
spremenjen režim ali tok (Ogrin, D. (et al.): Dile- južne avstroogrske železnice (odsek Zidani Most –
me v načrtovanju za varstvo narave: primer reke Sisak), z gradnjo cest (ob spodnji Savi je potekala
že rimska cesta med Celeio (Celje) ni Neviodunum
(Drnovo pri Krškem, kjer je bilo pomembno pri-
stanišče), s širitvijo mest in razvojem industrije
(Radeče, Sevnica, Krško), ne gre pa zanemariti
tudi vpliva širjenja obdelovalnih površin. Našteti
vplivi na reko so lepo razvidni iz katastra vodno-
gospodarskih ureditev, ki pa ne sega dlje od časov
nekdanje Jugoslavije.
Našteto je pomembno zaradi razumevanja di-
namike premeščanja plavin, saj so te in druge
vodnogospodarske ureditve na srednji Savi in na
Savinji razlog, zakaj je današnja struktura nanosa
na vstopu v spodnje savsko verigo hidroelektrarn
drugačna, kot bi jo pričakovali: namesto okvirno
10-15% grobozrnatega materiala (rinjene plavi-
ne) in 85-90% drobnozrnatega (lebdeče plavine),
kakršna bi pričakovali, da bo granulometrična
sestava nanosa glede na hudourniški režim reke
in dolinsko geomorfologijo struge, vstopi v prvo
akumulacijo HE Vrhovo zgolj drobnozrnat materi-
al, pa še ta je v veliki meri organskega izvora. Vse
to vpliva tako na mikromorfologijo dna, na tehno-
logijo za obvladovanje nanosov in seveda na upo-
rabnost nanosov.
Slika 5: Postrojenje za izkop nanosa na Ptujskem jezeru podjetja RGP, d.o.o.; viden je bager za bagranje in sistem za črpanje nanosa po
plavajočem cevovodu (Vir: osebni arhiv; objavljeno z dovoljenjem RGP, d.o.o.)
133

