Page 133 - Zbornik 2022
P. 133

Pilotni projekt ravnanja z nanosi na zalivu Orehovo

Slika 4: Zaliv Orehovo po zaključenih delih; vidno je območje trsti-   Mure; 1996). V Sloveniji je stanje sicer boljše, ne
čevja. V ozadju kašte in z ograjo ograjena laguna (Vir: osebni arhiv)  spremeni pa dejstva, da je naravnih vodotokov
                                                                       zelo malo in da je zelo veliko vodotokov, zaščite-
Pristopi k ravnanju z nanosi                                           nih kot naravna vrednota, spremenjenih. Vse to
                                                                       je rezultat antropocentričnega pristopa k rekam
Zgodovina ravnanja z nanosi                                            v zgodovini, kjer se je določene vidike iz spektra
                                                                       vseh človekovih aktivnosti postavilo v prvi plan
V drugem poglavju so bili opisani razlogi za od-                       pri upravljanju z rekami. Pridobivala so se nova
laganje in akumuliranje nanosov, kar je naraven                        zemljišča za obdelavo, pred erozijo so se varovale
proces. Na rečni tok je človek bistveno vplival                        infrastruktura in stavbe, ščitilo se je pred popla-
zaradi plovnosti, poplavne varnosti, izkoriščanja                      vami in vzpostavljala gospodarska uporaba vode
vodne moči, v rekreacijske in turistične namene                        ter vodne površine. Primer spodnje Save pokaže
ter iz drugih razlogov. Po ocenah ima 98 % vo-                         na stoletja trajajoče ukalupljanje reke, katerega
dotokov na Danskem in 96 % v nižinski Angliji                          klimaks se je odvil med leti 1850 in 1950 z gradnjo
spremenjen režim ali tok (Ogrin, D. (et al.): Dile-                    južne avstroogrske železnice (odsek Zidani Most –
me v načrtovanju za varstvo narave: primer reke                        Sisak), z gradnjo cest (ob spodnji Savi je potekala
                                                                       že rimska cesta med Celeio (Celje) ni Neviodunum
                                                                       (Drnovo pri Krškem, kjer je bilo pomembno pri-
                                                                       stanišče), s širitvijo mest in razvojem industrije
                                                                       (Radeče, Sevnica, Krško), ne gre pa zanemariti
                                                                       tudi vpliva širjenja obdelovalnih površin. Našteti
                                                                       vplivi na reko so lepo razvidni iz katastra vodno-
                                                                       gospodarskih ureditev, ki pa ne sega dlje od časov
                                                                       nekdanje Jugoslavije.
                                                                       Našteto je pomembno zaradi razumevanja di-
                                                                       namike premeščanja plavin, saj so te in druge
                                                                       vodnogospodarske ureditve na srednji Savi in na
                                                                       Savinji razlog, zakaj je današnja struktura nanosa
                                                                       na vstopu v spodnje savsko verigo hidroelektrarn
                                                                       drugačna, kot bi jo pričakovali: namesto okvirno
                                                                       10-15% grobozrnatega materiala (rinjene plavi-
                                                                       ne) in 85-90% drobnozrnatega (lebdeče plavine),
                                                                       kakršna bi pričakovali, da bo granulometrična
                                                                       sestava nanosa glede na hudourniški režim reke
                                                                       in dolinsko geomorfologijo struge, vstopi v prvo
                                                                       akumulacijo HE Vrhovo zgolj drobnozrnat materi-
                                                                       al, pa še ta je v veliki meri organskega izvora. Vse
                                                                       to vpliva tako na mikromorfologijo dna, na tehno-
                                                                       logijo za obvladovanje nanosov in seveda na upo-
                                                                       rabnost nanosov.

Slika 5: Postrojenje za izkop nanosa na Ptujskem jezeru podjetja RGP, d.o.o.; viden je bager za bagranje in sistem za črpanje nanosa po
plavajočem cevovodu (Vir: osebni arhiv; objavljeno z dovoljenjem RGP, d.o.o.)

                                                                                                                                                             133
   128   129   130   131   132   133   134   135   136   137   138