Page 140 - Zbornik 2022
P. 140

dr. Janko Urbanc, dr. Anja Koroša, dr. Viktor Jejčič, mag. Tomaž Poje, Luka Žvokelj, dr. Boštjan Naglič, Bojan Čremožnik, Marjeta Miklavc, Maja Vodopivec, Marko Glušič

sih pomembni viri dušika iz kmetijske dejavnosti.      Izobraževalne inštituciji: Grm Novo mesto – Cen-
Na področju živinoreje projekt obravnava dodatno       ter biotehnike in turizma in Biotehniška fakulteta
obdelavo živinskih gnojil, s čimer pridobimo zelo      Univerze v Ljubljani.
kakovostna gnojila, kot npr. organski peleti ali       Kmetijska svetovalna služba: Kmetijsko gozdar-
kompost, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv      ski zavod Maribor
na podzemne in površinske vode. Predelava živin-       Kmetijska gospodarstva: Farme Ihan KPM d.o.o.,
skih gnojil lahko tudi tržno zanimiva za večje ži-     Govedorejska kmetija Slemenjak, Miklavž na Dra-
vinorejske kmetije. Drugi segment projekta pred-       vskem polju, hmeljarska kmetija Rančigaj, Go-
stavljajo dobre prakse pri uporabi vodi prijaznih      milsko, vinogradniška kmetija Vrabec, Pliskovica
organskih gnojil v poljedelski, vrtnarski, vinogra-    ter zelenjadarska kmetija Zatler, Kleče pri Ljublja-
dniški in hmeljarska kmetijski pridelavi.              ni.

V sklopu projekta je še poseben poudarek dan           Vsega skupaj je torej v projektu EIP Vode združeno
razširjanju rezultatov projekta, v prvi vrsti seve-    11 projektnih partnerjev.
da izobraževanju nosilcev kmetijskih gospodar-
stev . Cilj projekta je, da se z dobrimi kmetijskimi   Pomembne aktivnosti in rezultati
praksami glede varovanja voda seznani čim širša        projekta
populacija slovenskih kmetovalcev, saj bomo le z
široko uporabo dobrih praks lahko dosegli cilje iz-    V nadaljevanju predstavljamo nekaj glavnih aktiv-
boljšanja kakovosti voda, ki jih pred nas postavlja    nosti in rezultatov projekta.
evropska Okvirna vodna direktiva ter iz nje izhaja-
joči slovenski Načrt upravljanja z vodami.

V projektu EIP Vode sodeluje 11 partnerev različ-      2.1 Razvoj malih lizimetrov za spre-
nih profilov, tako kot je predvideno v zasnovi pro-    mljanje izpiranja dušika iz kmetijskih
jektov Evropskega inovativnega partnerstva (EIP).      tal v vode
Glavni cilj projektov EIP je namreč prenos znanja
od raziskovalnih inštitucij preko izobraževalnih       Nadzor izpiranja dušika iz kmetijskih tal v vodo-
inštitucij in kmetijske svetovalne službe na nepo-     nosnik izvajamo s pomočjo malih lizimetrov (Slika
sredne uporabnike, to je kmetijska gospodarstva.       1). Pod kmetijsko površino izcedne vode ujamemo
Raziskovalne inštitucije: Geološki zavod Slove-        v lizimetrsko posodo in v izcedni vodi izmerimo
nije (vodilni partner), Kmetijski inštitut Slovenije,  količino nitratov. Tu gre za vode, ki se s površja
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarništvo Slovenije     dejansko stekajo v vodonosnik in ga lahko seveda
Žalec.                                                 tudi onesnažujejo (Mali & Koroša, 2015).

Slika 1: Shematični načrt malega lizimetra
140
   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145