Page 144 - Zbornik 2022
P. 144
Luka Žvokelj, Luka Honzak, Maja Brajnik, Gregor Hribar, Boštjan Kristan, Marko Levičnik, prof. dr. Marina Pintar
DIGITALIZACIJA NAMAKANJA ZELENJAVE
Luka Žvokelj, mag. Inž. agr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,
Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Luka Honzak, univ. dipl. meteorol, BO - MO svetovalno podjetje, d.o.o.,
Bratovševa ploščad 4, 1000 Ljubljana
Maja Brajnik, univ. dipl. fiz., SEDEM ČEZ DEVET, svetovanje in razvoj, d.o.o.,
Vrtača 3, 1000 Ljubljana
Gregor Hribar, univ.dipl.inž. stroj., ČARNA, izvirne ideje, popolna izvedba, d.o.o.,
Runkova ulica 6, 1000 Ljubljana
Boštjan Kristan, univ.dipl.inž.kmet., Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor
Marko Levičnik, univ. dipl. inž. el., Solvera LYNX d.o.o., Železnikova ulica 4, 2000 Maribor
prof. dr. Marina Pintar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo,
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Povzetek Ključne besede: namakanje, digitalizacija nama-
kanja, napoved namakanja, namakalni nasvet,
V okviru projekta EIP Digitalizacija namakanja ze- vodna bilanca, Sodelovanje, EIP, Digitalizacija na-
lenjave (2019-2022) smo razvili informacijski sis- makanja zelenjave
tem za namakanje zelenjave, ki izračuna količino
vode, potrebne za namakanje, in čas trajanja na- Uvod
makanja na strokovno pravilen način. Namakalni
nasvet se izračuna na podlagi potrebe rastlin po Suša postaja globalno ena od najhujših naravnih
vodi, lastnosti tal, trenutne količine vode v tleh nesreč, ki vpliva na socioekonomski razvoj in vpli-
in večdnevne vremenske napovedi. Sistem poda va na prehransko varnost (WMO, 2014). V Sloveniji
namakalni nasvet večkrat dnevno in je primeren skoraj vsako leto nastopijo različno dolga sušna
tako za pridelovalce na prostem kot v rastlinja- obdobja v vegetacijski sezoni. Zaradi podnebnih
kih. Informacijski sistem je v uporabi od leta 2020 sprememb prihaja tudi do vedno bolj neugodne
na petih kmetijskih gospodarstvih iz različnih razporeditve in pomanjkanja padavin. Zaznava-
slovenskih regij, ki so tudi partnerji v projektu. mo tudi vedno pogostejše vročinske valove, med
Kmetovalci ugotavljajo, da je potrebno namaka- katerimi so kmetijske rastline v sušnem stresu
ti pogosteje in manj obilno, kot so to sami delali (Sušnik in sod., 2017). Tveganje za sušo se po-
prej, po občutku. Povedo tudi, da ob uporabi sis- večuje po vsej državi. V primeru nastopa suše
tema rastline niso bile v sušnem stresu, niso bile so prizadete predvsem nenamakane površine z
uvele in da je bil pridelek obilnejši. V prispevku je vrtninami, poljščinami in sadovnjaki, močno pri-
podrobneje predstavljeno delovanje informacij- zadeto je tudi travinje, precej manj pa vinogradi.
skega sistema, njegova vzpostavitev na terenu ter
dosedanje izkušnje s sistemom.
144

