Page 146 - Zbornik 2022
P. 146
Luka Žvokelj, Luka Honzak, Maja Brajnik, Gregor Hribar, Boštjan Kristan, Marko Levičnik, prof. dr. Marina Pintar
Koliko vode zadržijo tla.
Ob padavinskem dogodku ali namakanju se voda Slika 1: postavitev kompleta za merjenje vsebnosti vode v tleh na
z infiltracijo absorbira v tla. Pred tem lahko pri- partnerskem kmetijskem gospodarstvu.
de do izgub, saj nekaj vode prestreže rastlinski
pokrov, v primeru obilnejših padavin pa lahko ta Neupoštevanje naštetih dejavnikov, ki vplivajo na
z površinskim odtokom tudi odteče. Koliko vode potrebe rastline po vodi, zmanjšuje produktivnost
lahko tla zadržijo je odvisno predvsem od teks- rabe vode. Ob upoštevanju vseh omenjenih para-
ture tal, deleža organske snovi v tleh, velikosti in metrov lahko natančno izračunamo obrok nama-
količine zračnih por ter začetne vsebnosti vode. kanja. Z uravnavanjem namakalnih obrokov se
Če je namakalni obrok prevelik, višek vode od- sočasno izognemo sušnemu stresu in preveliki
teče gravitacijsko ali preko površinskega odtoka. vsebnosti vode v tleh, ki predstavlja tveganje za
Voda se na talne delce veže s tenzijo, ki je nega- izpiranje rastlinskih hranil do podzemne vode.
tivni tlak. Ko pride do talnega delca večja količina
vode, se del vode veže nanj vse do tako imeno- Izračun namakalnega nasveta
vane poljske kapacitete, ko je voda na tla vezana
s silo pd -10 kPa do -33 kPa, vsa preostala voda Za izračun namakalnega nasveta, pa naj ga ra-
pa gravitacijsko odteče. V stanju poljske kapacite- čunamo ročno ali ga izračuna avtomatski sistem,
te (PK) so makropore v tleh napolnjene z zrakom, moramo vedeti:
mikropore pa z vodo. PK torej predstavlja največjo - trenutno količino vode v tleh, ki jo pridobimo s
vsebnost vode, ki jo tla, glede na njihove lastnosti
(npr. ali prevladujejo peščeni ali glineni delci in v pomočjo avtomatskih ali ročnih merilnikov
kakšne talne skupke so združeni), lahko zadržijo. - v kateri fenofazi se rastlina nahaja
S sušenjem se veča sila vezave za talne delce, kar - vremensko napoved v prihodnjih dneh, in sicer
otežuje odvzem vode rastlin iz tal. Ko sile vezave
vode na talne delce narastejo do t. i. kritične toč- padavine in evapotranspiracijo; če namočimo in
ke (KT), preidejo rastline v sušni stres. To povzroči nato kmalu dežuje, smo naredili dvojno škodo:
zaprtje listnih rež in posledično zmanjša stopnjo po nepotrebnem porabili vodo in omogočili, da
fotosinteze, kar se odrazi v manjši rasti rastlin ter bodo padavine sprale hranilne snovi v podtalni-
manjšem pridelku. Kritična točka (KT) predstavlja co.
količino vode pri tenziji/matričnemu potencialu - učinkovitost namakalnega sistema, saj pri
vode v tleh, ko začne rastlina del energije, ki bi jo namakanju del vode ne doseže rastlin; najbolj
sicer porabila za oblikovanje pridelka, trošiti za učinkovito je kapljično namakanje, kjer je izko-
premagovanje tenzije vode. Rastline imajo različ- ristek vode 92%;
no sposobnost odvzema vode iz tal in so različno
odporne proti suši, zato je KT vrstno in tudi sortno
specifična. KT izračunamo na podlagi faktorja p,
ki označuje delež lahko dostopne vode za posa-
mezno rastlino v določenih tleh (npr. za korenček
je faktor p 0,35, za kumare 0,50, za solato 0,30, za
jagode 0,15, itd.). Ko je vode v tleh relativno malo
in je potencial talne vode -1500 kPa, večina rastlin
ni več sposobnih črpati vode in lahko trajno uve-
nejo. To točko imenujemo točka venenja (TV).
Kakšno je stanje na terenu.
Za izračun količine vode, ki jo je potrebno doda-
ti, je potrebno upoštevati tudi osnovne podatke
same pridelovalne površine. Sem spadajo veli-
kost namakane površine in vrsta ter postavitev
namakalne opreme. Te informacije pridobimo s
popisom specifične namakalne površine in nam
služijo pri izračunu pretoka vode skozi namakalni
sistem na namakano površino. Dejansko vsebnost
vode v tleh merimo z merilniki vsebnosti vode v
tleh (slika 1), ki delujejo na podlagi relativne di-
električnosti.
146

