Page 153 - Zbornik 2022
P. 153
Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovskega brega, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice
Slika 2.1: Topografska karta širšega študijskega območja z označenimi lokacijami vseh obravnavanih izvirov (modre pike) in rezultati sledenj
smeri toka podzemne vode (rdeča črta-glavna povezava, rumena črta-stranska povezava).
saj se jih le manjši delež sprošča v okolico v pH snaževal, zlasti novodobnih organskih, ki so pos-
območju med 6 in 8 (Ji in sod., 2020), ki se pojavlja ledica različnih antropogeni dejavnosti in nasto-
pri kraških vodah. Kemijsko stanje na izviru Jel- pajo v sledovih, je na obeh izvirih Jelševniščice in
ševniščice so redno spremljali sodelavci Oddelka Otovskega brega bistveno slabše poznana.
za biologijo Biotehniške fakultete in po 2009 oz. Na bližnjem izviru Dobličice, ki je zajeta za vodoos-
2010 ugotovili občasen dvig koncentracije nitra- krbo, je v zadnjih letih opazen problem mikrobio-
ta nad 15 fmosgfaNtOa3-(/bLli.zIust2očmasgn/oL;jeHubdiloaktluind,i kon- loške onesnaženosti ob pojavu motnosti. Podoben
centracija 2011 problem se predvideva tudi na izviru Jelševniščice
in 2012) — domnevno zaradi uporabe digestata in na Otovskem bregu. Sočasnost pojavljanja mikro-
v zaledju. Monitoring kemijskega stanja obeh iz- biološke kontaminacije in motnosti je znan pojav, ki
virov od leta 2014 izvaja Agencija Republike Slo- se naslavlja z indikatorskimi bakterijami (Pronk in
venije za okolje (ARSO). Rezultati kažejo na redno sod., 2006). Slednje se uporabljajo za odkrivanje in
preseganje priporočene vrednosti za človeško ri- ocenjevanje stopnje fekalnega onesnaženja.
bico na Otovskem bregu z vrednostmi nad 20 mg Temeljni ukrepi za preprečevanja prekomernega
7NveOnm3d-/gaLr,NznOga3-r/JoLežnl(šDjeoov(bnonibšičkčaaicsrinTpeegahaso) ovpnrkeikoknoicnmenesrtorndae.c,gija2e0gp2no0od)-, vpliva odpadnih komunalnih voda na podzemne
jenja v zaledju. vode izhajajo iz Vodni direktivi podrejene zakono-
daje in obsegajo praviloma odvajanje in čiščenje
Dušik je eden izmed glavnih onesnaževal vode, odpadne vode ter omejevanje fosforja in njegovih
zato je naravno in antropogeno spremenjeno kro- spojin kot hranil v detergentih (NUV 2016-2021)
ženje dušika z dejavniki vpliva in časovno spre- (MOP, 2022), dolgoročno pa je možno na zmanjša-
menljivim spiranjem razmeroma dobro proučen nje vplivati tudi z ustreznim prostorskim načrto-
pojav (Cerar in sod., 2020). Prisotnost drugih one- vanjem poselitve.
153

