Page 155 - Zbornik 2022
P. 155

Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovskega brega, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice

zultatov ocenjujemo, da se glavno zaledje izvirov                                                                                        centracija magnezijevih ionov v vodi Jelševniščice
Jelševniščica in Dobličica nahaja bolj v osrednjem                                                                                       (0,54 ± 0,09 mmol/L vs. 0,24 ± 0,06 mmol/L) ter
delu Kočevskega roga oziroma Mirne gore in Po-                                                                                           tudi manjše razmerje Ca/Mg (3,3±0,7 vs. 8,5±2,7),
ljanske gore.                                                                                                                            kar zelo verjetno izvira iz dolomitne podlage;
                                                                                                                                         čeprav so posamezne plasti dolomita pojavljajo
Dokončna opredelitev hidrološkega zaledja obeh                                                                                           v spodnje krednih karbonatih, značilno višja kon-
izvirov bo na osnovi hidrološke bilance mogoča                                                                                           centracija najverjetneje izvira iz obsežnejšega
po enem hidrološkem letu in po analizi novodob-                                                                                          območja dolomitov okoli Planine in Mirne gore.
nih organskih onesnaževal. Kljub temu meseč-                                                                                             Otovski breg je po karakteristikah podoben vod-
ne meritve temperature vode (10,2  ±  0,23  °C vs.                                                                                       nemu toku v bližnji jami Stobe ter Pačkemu bregu,
12,0  ±  0,04  °C), mineralizacije (420  ±  11  µS/cm                                                                                    katerega najverjetneje napaja.
vs. 555 ± 42 µS/cm), ravnotežna koncentracija  iCzOo-2
(7.000 ± 800 ppm vs. 27.300 ± 6.700 ppm) in
topske sestave kisika (-9,4 ‰ 18O vs. -8,6 ‰ 18O;
Slika 3.1), posredno pa tudi parametri onesnaže-                                                                                         Kvalitativna in kvantitativna opre-
nosti, že kažejo na značilno višje pretežno goz-                                                                                         delitev obremenitev in nevarnosti v
dnato zaledje Jelševniščice in nižje poseljeno ob-                                                                                       vodozbirnem zaledju Jelševniščice in
močje Otovskega brega. Izredno majhna sezonska                                                                                           Otovskega brega
nihanja temperature vode v okviru desetink °C in
indeks nasičenosti vode glede na kalcit blizu 0 ka-
žeta na daleč prevladujoče avtogeno napajanje v                                                                                          Zaradi bistveno večjega deleža nižjega poseljene-
zaledju obeh izvirov z debelino vadozne cone več                                                                                         ga dela v vodozbirnem območju Otovskega brega
kot nekaj deset metrov z izjemno efektivnim pre-                                                                                         je voda na slednjem bistveno bolj obremenjena
nosom toplote med vodo in kamnino. Vodozbir-                                                                                             predvsem z nitrati (12,8 ± 3,3 mg                       NkoO3s-/oLk) oinnckelno--
no območje Jelševniščice je za vsaj red velikosti                                                                                        ridi (12,3 ± 8,0 mg Cl-/L), medtem
večje od Otovskega brega, kar ima ob gozdnatem                                                                                           tracije slednjih na izviru Jelševniščice bistveno
zaledju Jelševniščce tudi večji učinek razredčeva-                                                                                       nižje (3,5 ±   0s,7k imsigk oNmO3j-/eLntaeriz2v,0ir u±   0,2 mg Cl-/L).
nja obremenjevanja tik nad izvirom, po drugi stra-                                                                                       Nasičenost                                               Jelševniščice
ni pa kaže na večjo ranljivost Otovskega brega.                                                                                          nekoliko pod mejo nasičenosti (93,9 ± 2,8 %), kar
Smer in količinski dotok vode pojasnjujeta razlike                                                                                       je lahko tudi zgolj posledica naravne oksidacije
v bistveno večji obremenjenosti Otovskega brega                                                                                          v freatični coni vodonosnika, na Otovskem bregu
k(č1iac2ro,a8k( 3t±e, 5r3 is,±3t i 0km,a7gh   mvNogOd 3Ne-/OLje3)-/JvLe)pl.šrPeimvonefiiršzjčiakivcaialnzzoeJ-lekolešpmeovidčnonibših--  pa bistveno nižja (85,5  ±  5,7  %) indicira onesna-
                                                                                                                                         pžeondjem. eKjoondceonlotčraljcivijoastPi O(043,-0j5e   bila v vseh             vzorcih
na sosednji Dobličici, ki je zajeta za vodooskrbo.                                                                                       na ionskem kromatografu ni                              mbigl  zPaOz4n3a-/nL.)  oz. vrh
                                                                                                                                                                                                                         Nitrit in
Bistvena razlika med njima je bistveno večja kon-                                                                                        amonijev ion sta bila v vseh odvzetih vzorcih pod

Slika 3.1: Izotopska sestava vode kot tudi mineralizacija kažeta na različno napajalno zaledje izvirov; levo spodaj so tisti z višjim, desno
zgoraj pa z nižjim napajalnim zaledjem.

                                                                                                                                                             155
   150   151   152   153   154   155   156   157   158   159   160