Page 155 - Zbornik 2022
P. 155
Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovskega brega, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice
zultatov ocenjujemo, da se glavno zaledje izvirov centracija magnezijevih ionov v vodi Jelševniščice
Jelševniščica in Dobličica nahaja bolj v osrednjem (0,54 ± 0,09 mmol/L vs. 0,24 ± 0,06 mmol/L) ter
delu Kočevskega roga oziroma Mirne gore in Po- tudi manjše razmerje Ca/Mg (3,3±0,7 vs. 8,5±2,7),
ljanske gore. kar zelo verjetno izvira iz dolomitne podlage;
čeprav so posamezne plasti dolomita pojavljajo
Dokončna opredelitev hidrološkega zaledja obeh v spodnje krednih karbonatih, značilno višja kon-
izvirov bo na osnovi hidrološke bilance mogoča centracija najverjetneje izvira iz obsežnejšega
po enem hidrološkem letu in po analizi novodob- območja dolomitov okoli Planine in Mirne gore.
nih organskih onesnaževal. Kljub temu meseč- Otovski breg je po karakteristikah podoben vod-
ne meritve temperature vode (10,2 ± 0,23 °C vs. nemu toku v bližnji jami Stobe ter Pačkemu bregu,
12,0 ± 0,04 °C), mineralizacije (420 ± 11 µS/cm katerega najverjetneje napaja.
vs. 555 ± 42 µS/cm), ravnotežna koncentracija iCzOo-2
(7.000 ± 800 ppm vs. 27.300 ± 6.700 ppm) in
topske sestave kisika (-9,4 ‰ 18O vs. -8,6 ‰ 18O;
Slika 3.1), posredno pa tudi parametri onesnaže- Kvalitativna in kvantitativna opre-
nosti, že kažejo na značilno višje pretežno goz- delitev obremenitev in nevarnosti v
dnato zaledje Jelševniščice in nižje poseljeno ob- vodozbirnem zaledju Jelševniščice in
močje Otovskega brega. Izredno majhna sezonska Otovskega brega
nihanja temperature vode v okviru desetink °C in
indeks nasičenosti vode glede na kalcit blizu 0 ka-
žeta na daleč prevladujoče avtogeno napajanje v Zaradi bistveno večjega deleža nižjega poseljene-
zaledju obeh izvirov z debelino vadozne cone več ga dela v vodozbirnem območju Otovskega brega
kot nekaj deset metrov z izjemno efektivnim pre- je voda na slednjem bistveno bolj obremenjena
nosom toplote med vodo in kamnino. Vodozbir- predvsem z nitrati (12,8 ± 3,3 mg NkoO3s-/oLk) oinnckelno--
no območje Jelševniščice je za vsaj red velikosti ridi (12,3 ± 8,0 mg Cl-/L), medtem
večje od Otovskega brega, kar ima ob gozdnatem tracije slednjih na izviru Jelševniščice bistveno
zaledju Jelševniščce tudi večji učinek razredčeva- nižje (3,5 ± 0s,7k imsigk oNmO3j-/eLntaeriz2v,0ir u± 0,2 mg Cl-/L).
nja obremenjevanja tik nad izvirom, po drugi stra- Nasičenost Jelševniščice
ni pa kaže na večjo ranljivost Otovskega brega. nekoliko pod mejo nasičenosti (93,9 ± 2,8 %), kar
Smer in količinski dotok vode pojasnjujeta razlike je lahko tudi zgolj posledica naravne oksidacije
v bistveno večji obremenjenosti Otovskega brega v freatični coni vodonosnika, na Otovskem bregu
k(č1iac2ro,a8k( 3t±e, 5r3 is,±3t i 0km,a7gh mvNogOd 3Ne-/OLje3)-/JvLe)pl.šrPeimvonefiiršzjčiakivcaialnzzoeJ-lekolešpmeovidčnonibših-- pa bistveno nižja (85,5 ± 5,7 %) indicira onesna-
pžeondjem. eKjoondceonlotčraljcivijoastPi O(043,-0j5e bila v vseh vzorcih
na sosednji Dobličici, ki je zajeta za vodooskrbo. na ionskem kromatografu ni mbigl zPaOz4n3a-/nL.) oz. vrh
Nitrit in
Bistvena razlika med njima je bistveno večja kon- amonijev ion sta bila v vseh odvzetih vzorcih pod
Slika 3.1: Izotopska sestava vode kot tudi mineralizacija kažeta na različno napajalno zaledje izvirov; levo spodaj so tisti z višjim, desno
zgoraj pa z nižjim napajalnim zaledjem.
155

