Page 178 - Zbornik 2022
P. 178
dr. Katarina Zabret, mag. Jana Meljo, dr. Leon Gosar, dr. Sašo Šantl
Ocenjevanje referenčnega jami, smo z aplikacijo hierarhičnega grupiranja in
hidrološkega stanja multiple linearne regresije prenesli v najbolj dol-
vodne točke VTPV ter v določene dodatne točke,
Referenčno hidrološko stanje opisuje naravno hi- umeščene na sotočja in daljše linije vodnih teles
drološko stanje, kakršno bi bilo brez človekovih (Slika 5).
posegov vanj. Ti posegi se najbolj odražajo skozi
rabo vode. Referenčni pretoki so torej pretoki, ki Slika 1: Koraki vzpostavitve metodologije ocenjevanja referenčnega
bi bili v vodotoku prisotni brez nepovratnih odvze- hidrološkega stanja
mov vode za rabo v zaledju. Merjene vrednosti
pretokov, ki jih v okviru hidrološkega monitorin- Simulacije referenčnega
ga spremlja ARSO, so v večini primerov znižane hidrološkega stanja
za količino odvzete vode v zaledju točke meritve
oziroma vodomerne postaje. Tako izmerjeni pre- Referenčno hidrološko stanje opisuje naravno
toki torej podajajo informacijo o količini preosta- prisotne razmere, kakršne bi lahko bile brez an-
le vode v vodotoku in ne o celotni količini vode, tropološkega vpliva. Glede na to bi ga teoretično
ki bi bila razpoložljiva brez odvzemov. Podatki o lahko ocenili na dva načina. Prvi izhaja iz tega, da
količinah in dinamiki odvzemov vode so zaradi razpolagamo s podatki o referenčnem stanju za
nezadostnih meritev pomanjkljivi in nezanesljivi. nekaj primerov, ki jih upoštevamo kot robni po-
Do informativnih podatkov o dovoljenem obsegu goj pri prenosu na večje področje. Med tem ko v
rabe vode lahko dostopamo v Vodni knjigi, do po- drugem primeru takih podatkov nimamo in posle-
datkov o poročanih količinah o rabi vode pa v evi- dično izhajamo iz opazovanega ne-referenčnega
denci vodnih povračilih (zavezancev za poročanje stanja, ki ga za potrebe analize korigiramo. Izmed
je približno 10 % vseh imetnikov vodnih pravic). 177 obravnavanih VP s trajanjem meritev vsaj
Poleg nezanesljivosti podatkov o količini odvzete 10 let sta bili le dve VP takšni, da na pripadajoči
vode, je ocenjevanje referenčnega hidrološkega prispevni površini ni bilo podeljene nobene vod-
stanja podvrženo še ostalim negotovostim, kot ne pravice za rabo vode iz izvira ali iz površinskih
so na primer interakcija med površinsko in pod- virov vode, torej da z rabo vode meritve na VP niso
zemno vodo, nedovoljeni odvzemi, specifičnosti obremenjene. Glede na to lahko pri ocenjevanju
posameznih primerov odvzemov, vprašanje vpliv- referenčnega hidrološkega stanja izhajamo le iz
nega radija odvzema in obsega vračanja vode v obstoječih podatkov, ki rabo vode vključujejo. Tako
naravno okolje. Z razvojem metodologije ocenje- smo upoštevali inverzni pristop in naravno sta-
vanja referenčnega hidrološkega stanja smo po- nje ocenjevali z izvedbo simulacij ob upoštevanju
dali posplošene ocene pričakovanih pretokov z merjenih podatkov in podatkov o dovoljenih količi-
natančnostjo, ki jo trenutno omogočajo dostopni nah vode za rabo.
podatki, omejeno poznavanje določenih naravnih Simulacije referenčnega hidrološkega stanja smo
procesov ter ocenjevanje na tako velikem obmo- izvedli za 56 izbranih Tsim, ki sovpadajo z loka-
čju. cijami vodomernih postaj (Slika 2). Za vsako toč-
Ocenjevanje referenčnega hidrološkega stanja je ko smo pripravili poligon prispevne površine in v
potekalo v dveh sklopih (Slika 1): simulacije refe- programskem okolju GIS izvedli presek med sloji
renčnega hidrološkega stanja za izbrane primere, vodnih pravic (eVode, 2021) in poligonom prispev-
imenovane točke simulacije (Tsim) in posplošitev ne površine izbrane točke. Upoštevali smo nepo-
rezultatov za vsa vodna telesa površinskih voda vratne odvzeme vode iz površinskih vodnih virov
(VTPV). Tsim se nahajajo v točkah vodomernih po- in izvirov ter sešteli količine, dovoljene za odvzem
staj (VP). Izbrane so bile tako, da zanje velja, da
so nizi meritev pretokov dovolj dolgi (vsaj 10 let),
da se nahajajo na vodotokih z različno velikimi
prispevnimi površinami in različnimi velikostni-
mi razredi pretokov, da so približno enakomerno
razporejene po mreži vodotokov ter imajo različno
izražene potrebe po rabi vode v zaledju (Slika 2).
Za te točke smo ocenili faktor vpliva referenčnega
hidrološkega stanja (fR), ki podaja informacijo o
razliki med merjeno in ocenjeno vrednostjo karak-
terističnega pretoka. Kot karakteristične pretoke
smo v razvoju metodologije upoštevali srednje
obdobne pretoke (sQs) in srednje obdobne male
pretoke (sQnp). Vrednosti fR, ocenjene s simulaci-
178

