Page 180 - Zbornik 2022
P. 180

dr. Katarina Zabret, mag. Jana Meljo, dr. Leon Gosar, dr. Sašo Šantl

in različnimi drugimi podatkovnimi sloji dobili po-                   vode za nepovratno rabo vode iz površinskih vod-
datke o zaledju. Upoštevali smo velikost zaledja,                     nih virov in izvirov ter karakterističnim pretokom
rabo tal, hidrogeološke enote in rabo vode. Točke                     izkazalo kot najpomembnejša vrednost, ki določa
smo s hierarhičnim grupiranjem ob upoštevanju                         stopnjo faktorja vpliva referenčnega hidrološkega
lastnosti zaledja razvrstili v tri skupine (Slika 4).                 stanja. V primeru, da za linearno regresijo upora-
V vsaki skupini so bile tako točke z že ocenjeno                      bimo le  ta  vproeddantoeskt,jolakhokeoficciilejnnotavrkeodrneolasctijfeRs0Q,s9n9a7-,
referenčno vrednostjo kot tudi točke, kjer jo je bilo                 povemo   z                                      z vrednostjo
potrebno še oceniti. V teh točkah smo vrednosti                       kcioljrneolavcrijeedennoasktofR0s,9Qn8p 4p. aZ  uporabo tako  koeficienta
pretokov (sQs in sQnp) korigirali glede na faktor                                                                                   oblikovane
vpliva referenčnega hidrološkega stanja, ocenje-                      regresijske enačbe smo ocenili vrednosti faktor-
nega v Tsim.                                                          jev vpliva v 500 točkah na vodotokih s prispevno
                                                                      površino nad 10 km2 (Slika 5).

                                                                      Slika 5: Ocenjene vrednosti faktorja vpliva referenčnega hidrološke-
                                                                      ga stanja za srednji obdobni pretok (sQs) v izbranih točkah

Slika 4: Rezultat hierarhičnega grupiranja razvrščanja točk v skupi-  Zaključki
ne glede na lastnosti zaledja

Z razvrščanjem smo večino točk uvrstili v eno                         Za ocenjevanje referenčnega hidrološkega stanja
skupino, med tem ko sta bili ostali dve skupini re-                   na območju cele Slovenije smo na podlagi izvede-
lativno majhni (Slika 4). Takšen rezultat kaže na                     nih simulacij in razpoložljivih podatkov vzpostavili
to, da za večino točk veljajo podobne zakonitosti                     dve regresijski enačbi. Z uporabo teh enačb lah-
pri ocenjevanju referenčnega hidrološkega stanja                      ko ocenimo referenčne vrednosti karakterističnih
in da lahko v tem primeru tega ocenimo na bolj                        pretokov v izbrani točki ob poznavanju vrednosti
preprost način. Na podlagi te ugotovitve smo pre-                     karakterističnih pretokov in predvidenih količin
verili možnost posplošitve rezultatov z multiplo                      odvzemov v zaledju točke. Glavna vhodna podat-
linearno regresijo. Linearna regresijska analiza                      ka, ki omogočata določitev faktorjev vpliva refe-
je statistična metoda, ki z ustreznim regresijskim                    renčnega hidrološkega stanja, sta vrednost sQs
modelom opisuje odvisnost med eno ali več neod-                       oziroma sQnp v obravnavani točki ter podatek o
visnimi spremenljivkami in odvisno spremenljiv-                       količini nepovratnega odvzema iz površinskih vi-
ko (Brilly in Šraj, 2005).                                            rov in izvirov v zaledju točke. Vrednost karakteri-
Za ciljno spremenljivko, ki jo z modelom želi-                        stičnega pretoka v izbrani točki lahko z določeno
mo napovedati, smo izbrali faktorja vpliva refe-                      zanesljivostjo ocenimo po metodi za ocenjeva-
renčnega hidrološkega stanja za sQs in sQnp. Pri                      nje merodajnih pretokov v izbrani točki. Količino
določitvi neodvisnih spremenljivk pa smo izhajali                     odvzema pa na nivoju cele države najlaže določi-
iz nabora atributnih podatkov, ki smo ga že prip-                     mo glede na podatke iz Vodne knjige.
ravili za potrebe hierarhičnega grupiranja in so
opisovali velikost prispevne površine, rabo tal, ge-
ološke lastnosti in rabo vode v zaledju. Uporabili
smo različne kombinacije neodvisnih spremen-
ljivk in vzpostavili pet modelov multiple linearne
regresije, njihovo učinkovitost pa smo ocenjevali s
koeficientom korelacije (Brvar, 2007). Po posame-
znih korakih se je razmerje med količino odvzete

180
   175   176   177   178   179   180   181   182   183   184   185