Page 180 - Zbornik 2022
P. 180
dr. Katarina Zabret, mag. Jana Meljo, dr. Leon Gosar, dr. Sašo Šantl
in različnimi drugimi podatkovnimi sloji dobili po- vode za nepovratno rabo vode iz površinskih vod-
datke o zaledju. Upoštevali smo velikost zaledja, nih virov in izvirov ter karakterističnim pretokom
rabo tal, hidrogeološke enote in rabo vode. Točke izkazalo kot najpomembnejša vrednost, ki določa
smo s hierarhičnim grupiranjem ob upoštevanju stopnjo faktorja vpliva referenčnega hidrološkega
lastnosti zaledja razvrstili v tri skupine (Slika 4). stanja. V primeru, da za linearno regresijo upora-
V vsaki skupini so bile tako točke z že ocenjeno bimo le ta vproeddantoeskt,jolakhokeoficciilejnnotavrkeodrneolasctijfeRs0Q,s9n9a7-,
referenčno vrednostjo kot tudi točke, kjer jo je bilo povemo z z vrednostjo
potrebno še oceniti. V teh točkah smo vrednosti kcioljrneolavcrijeedennoasktofR0s,9Qn8p 4p. aZ uporabo tako koeficienta
pretokov (sQs in sQnp) korigirali glede na faktor oblikovane
vpliva referenčnega hidrološkega stanja, ocenje- regresijske enačbe smo ocenili vrednosti faktor-
nega v Tsim. jev vpliva v 500 točkah na vodotokih s prispevno
površino nad 10 km2 (Slika 5).
Slika 5: Ocenjene vrednosti faktorja vpliva referenčnega hidrološke-
ga stanja za srednji obdobni pretok (sQs) v izbranih točkah
Slika 4: Rezultat hierarhičnega grupiranja razvrščanja točk v skupi- Zaključki
ne glede na lastnosti zaledja
Z razvrščanjem smo večino točk uvrstili v eno Za ocenjevanje referenčnega hidrološkega stanja
skupino, med tem ko sta bili ostali dve skupini re- na območju cele Slovenije smo na podlagi izvede-
lativno majhni (Slika 4). Takšen rezultat kaže na nih simulacij in razpoložljivih podatkov vzpostavili
to, da za večino točk veljajo podobne zakonitosti dve regresijski enačbi. Z uporabo teh enačb lah-
pri ocenjevanju referenčnega hidrološkega stanja ko ocenimo referenčne vrednosti karakterističnih
in da lahko v tem primeru tega ocenimo na bolj pretokov v izbrani točki ob poznavanju vrednosti
preprost način. Na podlagi te ugotovitve smo pre- karakterističnih pretokov in predvidenih količin
verili možnost posplošitve rezultatov z multiplo odvzemov v zaledju točke. Glavna vhodna podat-
linearno regresijo. Linearna regresijska analiza ka, ki omogočata določitev faktorjev vpliva refe-
je statistična metoda, ki z ustreznim regresijskim renčnega hidrološkega stanja, sta vrednost sQs
modelom opisuje odvisnost med eno ali več neod- oziroma sQnp v obravnavani točki ter podatek o
visnimi spremenljivkami in odvisno spremenljiv- količini nepovratnega odvzema iz površinskih vi-
ko (Brilly in Šraj, 2005). rov in izvirov v zaledju točke. Vrednost karakteri-
Za ciljno spremenljivko, ki jo z modelom želi- stičnega pretoka v izbrani točki lahko z določeno
mo napovedati, smo izbrali faktorja vpliva refe- zanesljivostjo ocenimo po metodi za ocenjeva-
renčnega hidrološkega stanja za sQs in sQnp. Pri nje merodajnih pretokov v izbrani točki. Količino
določitvi neodvisnih spremenljivk pa smo izhajali odvzema pa na nivoju cele države najlaže določi-
iz nabora atributnih podatkov, ki smo ga že prip- mo glede na podatke iz Vodne knjige.
ravili za potrebe hierarhičnega grupiranja in so
opisovali velikost prispevne površine, rabo tal, ge-
ološke lastnosti in rabo vode v zaledju. Uporabili
smo različne kombinacije neodvisnih spremen-
ljivk in vzpostavili pet modelov multiple linearne
regresije, njihovo učinkovitost pa smo ocenjevali s
koeficientom korelacije (Brvar, 2007). Po posame-
znih korakih se je razmerje med količino odvzete
180

