Page 105 - Zbornik 2023

Metodologija izdelave idejne zasnove hudourniške ureditve porečja – primer porečja Meže v občini Črna na Koroškem

Slika 3: Zaradi značilne litološke podlage se pojavljajo številne oblike zemeljskih plazov.

Slika 4: Vetrolom v Koprivni je nastal leta 2018.

sylvestris–Fagetum), kisloljubno zgornjegorsko deloma po pobočjih. Na gozdnatih pobočjih Smre-
bukovje z zasavsko konopnico (Cardamini saven- kovca, Uršlje gore, Pece in Olševe je razvita mreža
si–Fagetum var. geogr. Abies alba), kisloljubno bu- gozdnih cest; številne gozdne vlake so ponekod
kovje z rebrenjačo (Blechno–Fagetum) in predalp- problematične zaradi sproščanja plavin.
sko–alpsko toploljubno bukovje (Ostryo–Fagetum
var. geogr. Anemone trifolia). Gozdovi so pretežno Hidrološki opis porečja Meže
gospodarski; varovalni so na strmejših pobočjih
Pece, Olševe in Uršlje gore. Splošno stanje je dob- Hidrografska mreža
ro, vendar se zaradi toplejšega podnebja slabša.

Vetrolomi so vse pogostejši - leta 2018 je bilo v Glavni odvodnik je Meža; v prispevku je obravna-
zahodnem delu občine poškodovanih > 200 ha (? van njen zaledni del skozi občino Črna (dolžina
2 %) sestojev v porečjih Koprivne, Repovega po- struge 17,65 km; površina porečja 161,10 km2).
toka in skrajnem zaledju Meže. Ogolela pobočja Zaradi neprepustne podlage, razgibanega reliefa
ob intenzivnih padavinah pospešujejo površinsko in relativno obilnih padavin je hidrografska mreža
odtekanje ter povečujejo visoke vode in količine izredno gosta, stalno vodnata in pahljačasto raz-
plavin, ponekod je povečana nevarnost vnosa les- vejana, kar krepi hudourniški režim. Evidentiranih
nega plavja (Slika 4). je 47 pritokov > 0,04 km2; šest jih presega 12 km2,
šest pa 1,70-3,00 km2. Največji je Javorski potok
Poselitev in cestna infrastruktura (32,59 km2).

Poselitev je redka in vezana na širša dolinska Vodni in plavinski režim
območja ob Meži in Javorskem potoku; največje
strnjeno naselje je Črna na Koroškem, večje je Prevladuje hudourniški vodni režim. Ključni de-
tudi Žerjav. V stranskih dolinah ter na položnejših javniki so velike višinske razlike in visoki padci
pobočjih so številni razpršeni zaselki in kmetije. strug, strma pobočja, gosta in pahljačasto razve-
Cestno omrežje je relativno gosto. Mnoge lokalne jana hidrografska mreža, neprepustna litološka
in dovozne ceste potekajo po dnu dolin in grap, podlaga, stalna vodnatost, erodibilnost, relativno

105