Page 107 - Zbornik 2023
P. 107
Metodologija izdelave idejne zasnove hudourniške ureditve porečja – primer porečja Meže v občini Črna na Koroškem
Hidrološki in hidravlični parametri nih strug razmere določata stopnja reguliranosti
in ohranjenost retencijskih/priobrežnih površin;
Pretoke Q100 smo ocenili z empiričnim obrazcem tam, kjer so struge regulirane, je sproščanje pla-
po Kresniku in jih povečali za 12,80 % (vpliv pod- vin zmanjšano, povečana pa nevarnost preplavlja-
nebnih sprememb - PS). Vrednosti so orientacij- nja ter odlaganja in zasipavanja.
ske in namenjene relativni primerjavi med vodo-
toki. Osnovni hidrološki podatki za vse vodotoke Usmeritve za urejanje in
so podani v Preglednici 1. umirjanje hudournikov
Visoke vode in hudourniške poplave v Hudourniška erozija ogroža ‚‘kulturno krajino‘‘
zgodovini (naselja, ceste, infrastrukturo, industrijsko-rudar-
ska in kmetijska območja). Na neposredno ogro-
Občina Črna leži v tipičnem gorskem hudourni- ženih dolinskih odsekih ter na zalednih odsekih
škem območju Kamniško–Savinjskih Alp; hudo- z ekscesnimi ali napredujočimi procesi so ukrepi
urniške poplave so zato normalen in relativno potrebni oziroma nujni; ti morajo biti sistematični,
pogost pojav. Zgodovinski viri navajajo poplave učinkoviti, racionalni, najmanj invazivni in sona-
6. 8. 1869 (kronika župnije Javorje) in novembra ravni. Na dolinskih odsekih Meže in večjih pritokov
1925; v novejšem času izstopajo dogodki decem- je bilo zgrajene precej vodne infrastrukture (VI),
bra 1966 in novembra 1990. V zadnjih desetletjih vendar so poplave avgusta 2023 razkrile pomanj-
se povečuje pogostost ter lokalna ekstremnost kljivosti ureditev in neurejenost zaledij. Regulacije
pojavov, ki prizadenejo manjša prispevna obmo- v dolinah zadovoljivo delujejo le ob urejenih hu-
čja. Poplave 4. 8. 2023 so bile najhujše v novejši dourniških zaledjih, zlasti ob zadrževanju plavin
zgodovini. in umirjeni eroziji. Večina zalednih strug je v na-
ravnem stanju in ne potrebuje posegov; ključni sta
Splošni opis erozijskih razmer ohranitev strug in pokrovnosti z zdravimi, stabil-
nimi gozdnimi sestoji, rastišču ustrezna drevesna
V goratem zaledju porečja Meže so hudourniški sestava, ter redno spremljanje stanja (spremlja-
procesi prisotni v vseh strugah: bočna in globin- nje stanja gozda ter rečni in hudourniški nadzor).
ska erozija, sproščanje plavin, poplavljanje, od- Najprimernejši ukrepi so zadrževanje plavin, sta-
laganje/zasipavanje ter erozijska žarišča; jakost bilizacija strug ter protierozijski in protipoplavni
sega od zmerne do ekstremne. Erozijsko dina- ukrepi v strugah in na brežinah. Kjer utesnjen
miko določajo naravne danosti (litološka podla- priobrežni prostor ne omogoča zadostne prevo-
ga, velikost prispevnega območja in razvejanost dnosti struge, so možni retencijski ukrepi (suhi
mreže, padci strug) ter antropogeni vplivi (raba zadrževalniki); njihova učinkovitost pa terja dovolj
tal, spremenjenost okolja, učinkovitost vodne in- nepozidanega prostora za akumulacijo, ki ga v ob-
frastrukture). Prostorsko je erozija izrazitejša v čini Črna praviloma primanjkuje.
južnem in zahodnem delu občine (porečje Bistre,
levi pritoki Javorskega potoka vključno s Krama-
rico, desni pritoki in glavna Meža). Proti zaledju/
povirjem se zaradi manjših vodnih količin in goz-
dnatosti zmanjšuje, dolvodno pa narašča; najbolj
obremenjeni so srednji in spodnji ter vršajni od-
seki pritokov (Slika 7). Na dolinskih odsekih glav-
Slika 7: Prekomeren dotok plavin v obliki različnih zrnastih in drobirskih tokov.
107
