Page 133 - Zbornik 2023

Celostni pristop k vključevanju modro-zelene infrastrukture za zmanjševanje urbanih poplav: orodje za oceno ranljivosti in načrtovanje ukrepov
Izzivi upravljanja urbanih poplav
Urbane poplave so rezultat kompleksne interakci-
je med naravnimi dejavniki (padavine, topografija,
prepustnost tal) in človekovimi vplivi (urbanizaci-
ja, neprepustne površine, kanalizacijski sistemi).
V številnih evropskih mestih, tudi v Ljubljani in
drugod po Sloveniji, obstoječa kanalizacijska in-
frastruktura ni bila zasnovana za ekstremne vre-
menske dogodke, kar vodi do lokalnih poplavnih
dogodkov, poškodb infrastrukture in ogroženosti
prebivalstva. Reševanje te problematike zahteva
celovit pristop, ki vključuje prostorsko načrto-
vanje, uporabo primernih orodij za simulacijo in
predvidevanje poplav ter izvedbo ustreznih reši-
tev odvodnjavanja padavinskih vod.
Dokazano je, da podnebne spremembe povečujejo
pogostost in intenzivnost ekstremnih poplav v ur-
banih območjih [1]. To povzroča potrebo po hitrem
in dobro usklajenem odzivu občin, načrtovalcev in
drugih relevantnih zainteresiranih strani, vključno
s prebivalci ogroženih območij [2], [3]. Kot podaja-
jo raziskovalci in Evropska agencija za okolje [3],
[4], se dejavniki, ki vplivajo na poplavno tveganje v
urbanih območjih, lahko razvrstijo v naslednje ka-
tegorije: (i) poplavna nevarnost in širjenje poplav,
ki sta odvisna od lege urbanega območja in vrste
poplavne nesreče (npr. rečne poplave, padavinske
poplave, obalne poplave); (ii) fizična ranljivost, ki
vključuje značilnosti grajenega okolja in njegovo
infrastrukturo; (iii) izpostavljenost in socialna ran- je najbolj dovzetna za poplave [11]. Lokalno zna-
ljivost, ki se nanašata na prebivalstvo in vrednost
premoženja, na katerega lahko vplivajo posledice
poplav, ter vključujeta tudi značilnosti posame-
znega ogroženega uporabnika in odziv prebival-
stva v primeru nesreče.
Metode in orodja za oceno poplavne nevarnosti
morajo upoštevati kompleksnost medsebojnega
delovanja teh dejavnikov na različnih ravneh (npr.
stavbe, infrastruktura, odprti prostori, skupnost)
[5]. Za zaščito pred poplavami se v urbanih obmo-
čjih lahko izvajajo različni gradbeni in negradbeni
ukrepi, katerih namen je zmanjšanje poplavnega
tveganja z blažitvijo učinkov ekstremnih dogod-
kov na grajeno okolje in njegove uporabnike [6] [7]
[8]. Gradbeni posegi predstavljajo inženirske po-
sege, ki prispevajo k zmanjšanju obsega poplav in
zaščiti urbanih območij. Negradbeni posegi pa ne
vključujejo fizičnih posegov v prostor, temveč so
usmerjeni v izobraževanje, ozaveščanje, priprav-
ljenost na izredne razmere ter odziv ob izrednih
dogodkih, pri tem pa je pomembno tudi usklaje-
vanje med deležniki, kar lahko vpliva na grajeno
okolje preko prostorskega načrtovanja. Gradbeni
posegi imajo torej neposredni vpliv na zmanjša-
nje obsega poplav, v kombinaciji z negradbenimi
posegi pa lahko dodatno bistveno izboljšamo od-
pornost okolja na poplave [4].
Ukrepi MZI za zmanjšanje obsega
urbanih poplav
Med gradbenimi posegi se MZI pojavlja kot reši-
tev za povečanje odpornosti urbanih območij in
blažitev posledic podnebnih sprememb. Cilj im-
plementacije MZI je ustvariti bolj naraven odziv
okolja na poplave, s čimer se hidravlični odzi-
vi grajenega okolja približajo stanju v času pred
urbanizacijo na tem območju [9]. Dokazano je, da
je ustrezna ozelenitev urbanih območij pogosto
učinkovita strategija za ublažitev vpliva urbaniza-
cije na vodni krog [10]. Primeri iz prakse kažejo,
da ima MZI ključno vlogo pri zmanjšanju poplavne
škode, in sicer preko: (i) zmanjšanja količine me-
teorne vode na kritičnih območjih; (ii) zmanjšanja
hitrosti pretoka vode na poplavljenih območjih;
in (iii) počevanja zmožnosti retenzije prostora za
vodo [8]. MZI torej prinaša številne koristi za vod-
ni krog v mestih in ekosistemske storitve, ki so s
tem povezane. Kljub temu pa je učinkovitost MZI
pogosto težko izmeriti, saj je odvisna od številnih
dejavnikov.
Za določitev vpliva MZI na obseg poplav lahko
uporabimo poenostavljene modele na ravni mes-
ta, ki temeljijo na kartiranju kritičnih območij, pri
tem pa je potrebno upoštevati odpornost stavb
na poplave z in brez upoštevanja MZI. Z ustrezno
analizo je mogoče identificirati območja, ki so za-
radi morfologije zemljišč in lastnosti mikrolokaci-
nje o poplavno ogroženih območjih ali preteklih
poplavah se prav tako lahko vključi v modele, npr.
preko kartiranja preteklih poplavnih dogodkov na
območjih; pri tem lahko sodelujejo upravljalci pri-
zadete infrastrukture, prebivalci ogroženih obmo-
čij in civilna zaščita ter drugi zainteresirani posa-
mezniki [11]. Pri tem pa si je potrebno prizadevati
za pospešitev procesa ocene poplavne nevarnosti
iz celostne perspektive in vključitev proaktivne
analize učinkovitosti strategij za zmanjševanje
tveganja. Pomembno je upoštevati tudi možnosti
implementacije MZI kot ustreznih protipoplavnih
ukrepov. Za ta namen je potrebno poleg že uve-
ljavljenih konceptov preučiti tudi primere uporabe
ter pri tem upoštevati tako mnenja odločevalcev,
kot tudi končnih uporabnikov prostora.
133