Page 130 - Zbornik 2023

Matej Radinja, Maja Štajdohar, Simona Viršek, Nataša Šušteršič, Joerg Prestor, Simona Pestotnik, Janja Svetina, Darja Istenič, Shengnan Yang, Nataša Atanasova

Tabela 2: Vodna bilanca območja v obdobju med 19.6.2025 – 30.9.2025 (del odtoka iz prepustnih površin najprej odteče na neprepustne
površine znotraj podobmočja, preden prispevajo k odtoku iz celotnega podobmočja, zato je seštevek odtoka iz neprepustnih in prepustnih
površin večji od skupnega površinskega odtoka.

Podobmočje Infiltracija Površinski Površinski Skupni Maks. Dotok iz
odtok – odtok – površinski pretok prispevnih
S1 – zelenica [m3]
39 neprepustne prepustne odtok [l/s] površin
S2 – asfaltirano 16 površine površine [m3] 2.1 [m3]
parkirišče in dovozna pot [m3] 41 15.9
14 0 [m3] 231 374
S3 – parkirišče s travnimi 206 41 5.6
rešetkami 386 26 101
455 61 0
S4 – zadrževalno- 101 0
ponikovalno polje 0 374
267 0
Skupaj: 169*

lično rabo prostora: S1 – zelenica, S2 – asfaltirano z modelom ocenili dotok iz prispevnih površin v
parkirišče in dovozna pot, S3 – parkirišče s travni- zadrževalno-ponikovalno polje (Tabela 2). Skup-
mi rešetkami, S4 – zadrževalno-ponikovalno polje no je polje prestreglo 374 m3 odtoka iz prispevnih
(Slika 8). površin in infiltriralo 386 m3 (prištete neposredne
padavine na polje). Razliko do celotne količine pa-
Zadrževalno-ponikovalno polje lahko v hidrolo- davin (455 m3) predstavlja infiltracija znotraj pri-
ško-hidravličnem modelu EPA-SWMM (Rossman, spevnih površin (S1 – S3).
2015) prikažemo z infiltracijskim jarkom (angl. in-
filtration trench). Element je sestavljen iz površin- Zaključek
skega sloga in zadrževalnega oz. poroznega sloja.
Dotok iz prispevnih površin se vrši neposredno Pilotna ureditev zadrževalno-ponikovalnega polja
v površinski sloj, zato ni možno prikazati dotoka v parku Tivoli je pokazala, da je mogoče tudi na
po cevi. Element ima enotno površino po celotni območjih z omejeno prepustnostjo tal vzpostaviti
vertikali, saj model ne omogoča vnosa komple- učinkovite sisteme za trajnostno upravljanje pa-
ksnih oblik, kot je obod polja v naklonu. Odtok iz davinskih voda. Dosedanji rezultati meritev v letu
elementa se vrši preko infiltracije iz zadrževalne- 2025 potrjujejo, da se voda v celoti infiltrira brez
ga sloja v raščen teren, preko drenažne cevi ali prelivanja v kanalizacijo, kar potrjuje ustreznost
površinskega odtoka preko varnostnega preliva iz zasnove objekta. Uporaba kombinacije nadze-
površinskega sloja. mnega in podzemnega dela ter filtrskega sloja z
zeolitom omogoča zadrževanje in čiščenje pada-
V nadaljevanju so podane karakteristike zadrže- vinske odpadne vode ter zmanjšuje obremenitev
valno-ponikovalnega polja, ki so bile uporabljene kanalizacijskega sistema. Projekt MAURICE s tem
za simulacijo v hidrološko-hidravličnem modelu prispeva k razvoju modro-zelene infrastruktu-
EPA-SWMM: re, ki krepi odpornost mestnih območij na vplive
podnebnih sprememb. Pridobljene izkušnje so
• površina po celotni vertikali: 25,55 m2 (3,5 m x pomembne za pripravo smernic in prenos znanja
7,3 m), v druga urbana okolja srednje Evrope, kjer so hi-
• celotna višina: 1,7 m, drogeološke razmere podobno zahtevne. Nadalj-
• nadzemni del: višina 0,5 m, volumen 12,7 m3, nje spremljanje delovanja polja bo omogočilo oce-
• zadrževalni sloj: višina 1,2 m, volumen (poroz- no dolgoročnih učinkov in optimizacijo tehničnih
nost 33%) 10,1 m3, rešitev za trajnostno urbano odvodnjo.
• koeficient zasičene hidravlične prevodnosti ze-
nmimljinpere(Kizf-ktlau/s2o):m14z,e3mmljmine/hn, aizmgleorbjienni o1 z nalival-
kaciji pilotnega območja. m na lo-

Podatke o padavinah smo pridobili iz dežeme-
rov na UL FGG, Hajdrihova ulica 28, ki se nahaja
1700 m JZ od zadrževalno-ponikovalnega polja.
V obravnavanem obdobju je bilo izmerjenih 473,2
mm padavin. Na podlagi merjenih padavin smo

130