Page 125 - Zbornik 2023
P. 125

Vzpostavitev in delovanje zadrževalno-ponikovalnega polja v parku Tivoli, Ljubljana

Raziskave raščenega terena                           ocenjena na štirih lokacijah v parku Tivoli s po-
                                                     močjo mini disk infiltrometra (Decagon Devices,
Geološka podlaga in značilnosti                      2021) in standardizirane metode z dvojnim obro-
območja                                              čem (ASTM, 2009). Leta 2023 so bile v okviru pro-
                                                     jekta MAURICE izvedene dodatne meritve infiltra-
Zadrževalno-ponikovalno polje se nahaja v vzhod-     cije z dvojnim obročem v kombinaciji z nalivalnimi
nem delu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Ši-     poskusi v izkopih prostornine približno 1 m3 (Sve-
šenski hrib v Ljubljani. Območje leži na zahod-      tina in Prestor, 2023).
nem robu vodonosnika Ljubljansko polje, ki je        Na območju testnega zadrževalno-ponikovalnega
sestavljen pretežno iz aluvialnih nanosov karbo-     polja Tivoli sta bila v letu 2023 izvedena 2 infiltra-
natnega proda z vmesnimi plastmi konglomerata        cijska poskusa z dvojnim obročem in en nalivalni
(Žlebnik, 1971). Nad savskim prodom se lokalno       poskus v izkopu prostornine približno 1 m3 (Sve-
pojavljajo vrhnje plasti slabo prepustnih poplav-    tina in Prestor, 2023). Z infiltracijskimi poskusi z
no-zajezitvenih in jezerskih sedimentov, predv-      dvojnim obročem je bil testiran najbolj zgornji sloj
sem zaglinjenega grušča, gline in melja (Drobne      tal (zgornjih 5 cm), kjer je bil povprečni koefici-
in sod., 1997). Območje proti zahodu prehaja v       ent prepustnosti določen na 1,22·10-5 m/s (Tabe-
Šišenski hrib in Rožnik, ki sestojita iz slabo pre-  la 1). Koeficient prepustnosti po metodi stalnega
pustnega permokarbonskega glinastega skrilav-        nalivanja v izkopu je bil ocenjen na 2,57·10-5 m/s,
ca, peščenjaka in konglomerata (Premru, 1974).       koeficient prepustnosti po metodi trenutnega na-
Med gradnjo zadrževalno-ponikovalnega polja je       livanja pa na 7,94·10-6 m/s. Izmed izračunov na
popis plitvega izkopa v vrhnjih 2,5 m razkril tudi   podlagi nalivalnega testa kot bolj reprezentativ-
prisotnost umetnega nasutja z bolj prepustno         no vrednost smatramo koeficient prepustnosti,
prodnato-peščeno frakcijo, ki prehaja v slabše       dobljen iz nestacionarne metode trenutnega na-
prepustna naravna tla. Lokalno so možni pojavi       livanja (spremljanje padca gladine vode), saj smo
plitve viseče gladine podzemne vode (Prestor in      pri stalnem nalivanju konstantno višino vodnega
Svetina, 2021). Širše območje leži v vodovarstve-    stolpca v vseh izkopih držali le nekaj minut. To po-
nem območju vodonosnika Ljubljanskega polja,         meni, da je bil koeficient prepustnosti izračunan iz
natančneje v podobmočju z milejšim vodovarstve-      začetnega dela poskusa, kjer zemljina morda še
nim režimom (VVO III A in VVO III B).                ni bila popolnoma zasičena.
                                                     Dodatno smo koeficient prepustnosti določili še iz
Meritve infiltracije                                 zrnavostne sestave tal na podlagi USBR metode.
                                                     Analize zrnavostne sestave kažejo, da tla na mes-
Za namen ocene prepustnosti tal so bili na širšem    tu izkopa do globine 2,5 m sestavljajo slabo do
območju parka Tivoli izvedeni infiltracijski posku-  srednje sortirani nanosi peščenega proda in me-
si (Slika 1). Prve meritve so potekale leta 2022     ljastega peska. Koeficient prepustnosti izračunan
(Svetina in sod., 2023), ko je bila prepustnost tal  po metodi USBR se giba med 7,8·10-3 do 9,0·10-8
                                                     m/s (Tabela 1). Pri tem je z nižjo vrednostjo ko-
                                                     eficienta prepustnosti značilno izstopal vzorec,
                                                     odvzet na globini 1,6-2,0 m, kjer se je značilno po-
                                                     javila meljasta in glinasta komponenta.

                                                     Na podlagi meritev in analiz smo ugotovili, da pri-
                                                     haja do pomembnih razlik v oceni koeficienta pre-
                                                     pustnosti po različnih metodah. Terenske metode,
                                                     kot so infiltracijski testi z dvojnim obročem ali
                                                     nalivalni poskusi, merijo dejanski koeficient pre-

                                                     Tabela 1: Koeficient prepustnosti določen z infiltracijskimi poskusi
                                                     in analizo zrnavostne sestave na območju izkopa zadrževalno-poni-
                                                     kovalnega polja Tivoli.

                                                     Eksperimentalna metoda                         K (m/s)

                                                     Infiltrometer dvojni obroč                     ? 1,22·10-5
                                                                                                     2,57·10-5
                                                     Nalivalni poskus: stalno nalivanje              7,94·10-6

                                                     Nalivalni poskus: trenutno nalivanje       7,8·10-3 - 9,0·10-8

Slika 1: Lokacije izvedbe infiltracijskih poskusov.  Analize zrnavostne sestave 6 vzorcev v
                                                     izkopu do globine 2,5 m (razpon K določen
                                                     po USBR metodi)

                                                                                                125
   120   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130