Page 126 - Zbornik 2023
P. 126
Matej Radinja, Maja Štajdohar, Simona Viršek, Nataša Šušteršič, Joerg Prestor, Simona Pestotnik, Janja Svetina, Darja Istenič, Shengnan Yang, Nataša Atanasova
pustnosti tal v naravnih pogojih, kjer pomembno na in da je v povprečju v Ljubljani letna količina
vlogo igrajo zbitost tal, struktura in poroznost, padavin razmeroma visoka, je bilo polje sprva
prisotnost preferenčnih poti, razpok, zapolnitve zasnovano kot ponikovalno polje z vrbnim siste-
por z glino ali organsko snovjo ter heterogenost mom (Slika 2). S tem sistemom lahko tudi zelo
sedimenta. Nasprotno pa empirične metode, kot učinkovito odstranimo določena onesnaževala, ki
je npr. USBR metoda, ocenjujejo teoretično pre- se nahajajo v padavinski vodi, ki odteka iz parki-
pustnost na podlagi porazdelitve velikosti zrn, pri rišč (Istenič in Božič, 2021). V osnovi je bilo polje
čemer ne upoštevajo dejanskega stanja zbitosti zasnovano iz dveh objektov. Padavinska odpadna
ali strukture tal na terenu. Ker je bilo zadrževal- voda bi se najprej zbrala v vrbnem sistemu, kjer
no-ponikovalno polje načrtovano kot testno in ker bi se prečistila, delno pa izhlapela v ozračje pre-
so posegi v parku strogo omejeni, ni bilo posebne ko evapotranspiracije, očiščena voda pa bi preko
potrebe, da bi za končno odločitev o izvedbi po- drenaže odtekla v infiltracijsko kotanjo, kjer bi po-
lja ponovili nalivalne poskuse. Dejanska prepu- niknila v podtalje. Ob ekstremnih nalivih pa bi se
stnost bo ugotovljena z meritvami, ki se izvajajo višek vode najprej prelil preko varnostnega preli-
na testnem polju. Še posebej je to pomembno za va iz vrbnega sistema v infiltracijsko kotanjo, če bi
spremljanje morebitnih sprememb v ponikalni se tudi ta napolnila, pa bi sledilo odtekanje preko
sposobnosti od izgradnje, v času konsolidacije po varnostnega preliva v javni kanalizacijski sistem.
izgradnji in v času obratovanja. Na podlagi idejne zasnove je bila nato izdelana
projektna dokumentacija za pridobitev projektnih
Načrtovanje in gradnja in drugih pogojev (DPP). Zaradi pogojev Zavoda
zadrževalno-ponikovalnega za varstvo narave, vrbnega sistema nismo mog-
polja li urediti, zato smo morali zasnovo testnega polja
spremeniti. V nadaljevanju smo na osnovi izhodišč
Od idejnega projekta do projekta za podanih v projektnih pogojih s strani podjetja PNZ
izvedbo d.o.o. pridobili študijo izvedbe testnega ponikoval-
nega polja, ki je predstavljala osnovo za izdelavo
Obravnavano območje se nahaja na območju zu- projekta za izvedbo (PZI). V tej študiji je bilo skla-
nanjih površin Kopališča Tivoli. Testno polje smo dno s projektnimi pogoji zasnovano testno polje,
predvideli na zelenici, ki se nahaja med kopališ- kot zatravljena ponikovalna kotanja z blagimi nak-
čem in Jakopičevem sprehajališčem, namenjeno loni brežin.
pa naj bi bilo ponikanju padavinske odpadne vode, Padavinska odpadna voda, ki odteka iz prispev-
ki odteka iz parkirišče ob kopališču in je name- nega območja parkirišča za zaposlene, se priklju-
njeno parkiranju zaposlenih. Prispevna površi- čuje na nov padavinski kanal dimenzije DN 200,
na parkirišča in dovozne poti znaša cca. 770 m2, ki poteka vzdolž parkirnih mest proti vzhodu do
manjši del predstavlja tudi zelenica ob kopališču zelenice med kopališčem in Jakopičevim drevo-
s površino cca. 170 m2. redom. Kanal nato zavije proti severu in se preko
Da bi objekt čim bolje prilagodili lokalnim narav- čistilnega objekta, ki ima funkcijo usedalnika in
nim razmeram na območju, še posebej dejstvu, da lovilca olj, ter ima normiran pretok 3 L/s in obvod
so tla na obravnavanem območju slabše prepust- 30 L/s, se nato naveže na ponikovalno polje v ze-
lenici pred kopališčem (Slika 3).
Ponikovalni objekt je zasnovan z nadzemnim in
podzemnim delom. Nadzemni del je oblikovan kot
Slika 2: Shematski prerez tesnega ponikovalnega polja z vrbnim sistemov (Atanasova, 2023)
126
