Page 158 - Zbornik 2023
P. 158
Jošt Sodnik, Aleš Oblak, Luka Prezelj, Andraž Dežman
dujejo karbonatna zrna apnencev, ostrorobe ob- prostora v času po dogodkih oziroma dostopnosti
like in velikosti do nekaj cm. Znotraj nanosov je gozdnih površin v času običajnega obratovanja.
prisoten znaten delež večjih kamnov/skal enake
sestave. Debelina nanešenih materialov v osre- Osnova za pripravo obtežnih primerov geostatič-
dnjem delu znašajo do 16-17 m, nekoliko manj (do nih analiz so rezultati hidrološko-hidravlične ana-
11 m) v osi struge vodotoka, ki se nahaja do 5 m lize razvoja drobirskega toka, iz katerih so bile do-
nižje kot okoliški teren v osi pregrade. ločene osnovne lastnosti potujočega vala, kot sta
Glede na izsledke nivoja vode v vrtinah, ki je bila v hitrost in višina drobirskega toka tik pred trkom
treh vrtinah nižja od nivoja vode v strugi Bele, oce- v razbijač. Na podlagi teh rezultatov se je preko
njujemo, da podtalnih pritokov na tem območju ni enačbe (Hübl in Holzinger, 2003; povzeto iz Suda,
oziroma so zanemarljivi, saj hidrogeološko stanje J., Hübl, J. in Bergmaister, 2010.) in privzetih pa-
odraža, da vodotok Bela napaja okoliške nanose rametrov ocenilo jakost udara drobirskega toka.
in ne obratno. Izračunano jakost udara drobirskega toka se je
nato skladno s shemo razporeda obremenitve za
Geostatični izračuni pretočne objekte apliciralo na geotehnični model
konstrukcije.
Za zagotovitev zadostne varnosti objekta v skla-
du s trenutno veljavnimi standardi iz EC so bile Jakost drobirskega toka je bila ocenjena za dva
opravljene geostatične in stabilnostne analize, obtežna primera iz hidrološko-hidravlične ana-
ki so bile izvedene s programskim orodjem Geo5 lize, kjer se je v prvem primeru s hidravličnim
(modula Cantilever Wall in Slope Stability). Anali- modelom simuliralo vplive projektnega pretoka
ze so bile izdelane skladno z veljavnimi standardi Q– 1e0v0evnodte pomnoženega s faktorjem EC=100 (EC
EC7, po projektnem pristopu 2 (A1 + M1 + R2) in 3 coefficient factor), kar je v našem pri-
(A2+M2+R3). meru predstavljalo glavno obtežbo, katero mora
Razbijač oziroma pregradni objekt je bil analizi- pregradni objekt prevzeti ob normalnih stanjih v
ran preko dveh kritičnih prerezov, preko osi stru- času svoje življenjske dobe (t.i. stalna projektna
ge vodotoka in preko dostopne poti, pri čemer gre situacija). Drugi primer je bil določen kot t.i. kri-
pri prvem za višinsko gledano 3m nižji razbijač z tični pretok drobirskega toka, ki predstavlja t.i.
nižjim konstrukcijskim zasutjem dna, v drugem nezgodno projektno situacijo. Znotraj analiz je bil
primeru pa je razbijač višji, a je tudi predvidenega preverjen tudi vpliv potresne obremenitve, kjer je
konstrukcijskega zasutja na tem delu znatno več. bil za izhodišče privzet projektni pospešek temelj-
Takšna oblikovanost pregrade je posledica zago- nzaihtitpalteamg =el0jn,2ih25tagl (tip tal A, Tr = 475 let) in faktor
tavljanja matice potencialnega drobirskega toka v E.
osrednjem delu doline, kot nenazadnje zagotavlja-
nje dostopne poti za primer čiščenja zaplavnega Na podlagi različnih jakosti udara drobirskega
toka ali potresne obremenitve, stanja zaplavnega
prostora (upoštevano različno zasutje v zaledju
zaradi manjših predhodnih periodičnih dogod-
Slika 8: Shema razporeda obtežbe na pregradni objekt zaradi udara drobirskega toka (povzeto iz Suda et al., 2010.).
158
