Page 231 - Zbornik 2023

Okoljska DNA (eDNA) je učinkovita metoda za monitoring rib in školjk v rekah in pretočnih akumulacijah

specifičnih primerjev za ribe in školjke (Unionidae Tabela 2. Seznam ugotovljenih sladkovodnih rib po skupinah
in Veneridae). Pomnoževanju je sledilo sekvenci- vzorčnih mest spodnje Save z uporabo metode eDNA.
ranje pomnoženih fragmentov eDNA z uporabo
sekvenciranja nove generacije in izvedba PCR v Takson-sloven- Pretočna
realnem času (qPCR) za kvantifikacijo podatkov. sko ime/skupina Pritok akumula- Sava Krka Sotla
Dobljene sekvence smo v kabinetu analizirali z vzorčnih mest
bioinformatskimi orodji, da smo odpravili napake cija
zaradi pomnoževanja ali sekvenciranja (z upora-
bo različnih filtrov) in primerjali vsako sekvenco z sibirski jeseter* 1
referenčnima bazama podatkov SPYGEN® in Gen-
Bank® (različica 247). Pri latinskem poimenova- sončni ostriž* 1 1 111
nju vrst rib smo sledili delom Kottelat in Freyhof
(2007). Vrste, ki so imele identična zaporedja DNA pezdirk1 1 1 111
v pregledani regiji DNA, zaradi česar jih ni mogoče
razlikovati, smo identificirali z rodom ali višjo ta- velika nežica1 1 111
ksonomsko skupino. Za vrste, ki so imele identič-
na zaporedja smo preverili ali se pojavljajao v po- navadna nežica1 1 1 1 1 1
rečju Donave in Save (Kottelat in Freyhoff 2007),
in na območju spodnje Save (Podgornik in sod. Cobitis taenia1 1
2008, Vucić in sod. 2017, Podgornik in sod. 2020,
Urbanič in sod. 2023, Zabric in sod. 2020). Pri- činklja1 1
dobljene podatke o abundancah smo izrazili kot
koncentracijo eDNA v vodi (št. kopij DNA/L). Po- zlata nežica1 1 1 111
datke smo predstavili po vzorčnih mestih in tudi
skupinah vzorčnih mest (šest skupin). V skupino mrena 1 1 111
pritoki smo uvrstili manjše in hitrotekoče pritoke
(Savinja, Brestanica, Močnik in Bregana), v sku- pohra1 1 1 111
pino pretočna akumulacija smo združili vzorčna
mesta na območju pretočnih akumulacij vključno srebrni koreselj oz. 1 1 1 1
z ribjimi stezami in drenažnim jarkom, posame- babuška*
zno skupino pa so predstavljala tudi vzorčna mes-
ta na reki Savi, Krki oziroma Sotli. Med skupinami podust/blistavec1 1 1 111
vzorčnih mest smo primerjali število taksonov rib
in njihovo številčnost. Izvedli smo Kruskal-Wallis krap 1 1 111
test z Dunn-ovim post-hoc testom. Uporabili smo
programsko orodje PAST 2.5 (Hammer in sod. globoček (belopla- 1 1 111
2001). vuti1/navadni)

Rezultati Gobio sp. 1

Na podlagi izvedenih analiz smo na 23 vzorčnih psevdorazbora* 1 1 1 1 1
mestih odseka spodnje Save s pritoki z metodo
eDNA ugotovili 54 taksonov rib. Šest taksonov rib Keslerjev globoček1 111
(sardela, sardoni oz. inčuni, skuša, bukva in ora-
da), ki smo jih ugotovili, živijo v morju in so verje- zvezdogled1 111
tno posledica človekovega prehranjevanja v pore-
čju spodnje Save z morskimi ribami. Skupaj smo ploščič 1 1 111
zabeležili 48 sladkovodnih taksonov rib, od tega
41 vrst in sedem nižjih taksonov (tabela 2). Na pisanka 1 1 111
vzorčnih mestih smo ugotovili med 9 in 34 sladko-
vodnih taksonov rib (slika 3). Število taksonov rib Alburnus sp. 1 111
se je razlikovalo med skupinami vodotokov (Kru-
skal-Wallis test, H =12,29, p< 0,05). Na vzorčnih zelenika 1 1 111
odsekih reke Save in Krke smo ugotovili večje
število taksonov kot na vzorčnih mestih pritokov črnooka/androga / 1
in vzorčnih mest pretočnih akumulacij (Dunn-ov ogrica
post-hoc test, p<0.05), medtem ko se v Sotli vred-
nosti števila taksonov niso razlikovale od ostalih bolen1 1 1 111
skupin vodotokov (Dunn-ov post-hoc test, p>0.05).
jez/ klenič 1 1

pisanec 11 11

rdečeoka 1 1 111

platnica1 1 1 111

rdečeperka 1 1

klen 1 1 1 1 1

babica 1 1 111

linj 1 1 1

srebrni tolstolobik* 1 1 1 1 1

ščuka 1 1 111

barjanski kapelj1 1 1 111

navadni okun 1 1 111

ostriž 1 1 111

smuč 111 1

upiravec1 11 1

sulec1 1 1

losos grbavec* 1 1 11

šarenka* 1 1 111

potočna postrv 1 1 111

zlatovčica* 11

afriški som* 1

črni ameriški 1 1
somič*

rjavi ameriški 1
somič*

som 1 1 1 1 1

1Habitatna direktiva (Natura 2000)
*- vrsta je tujerodna v porečju Save

231