Page 80 - Zbornik 2023
P. 80
Maša Čarf, Urban Prislan, Tomaž Balut
Po poplavnem dogodku leta 2023 se je ponovno
pokazalo, da zagotavljanje poplavne varnosti ne
izključuje izvedbe sonaravnih ureditev v strugah
vodotokov ter da lahko dobro izvedene sonaravne
ureditve preživijo tudi izjemne poplavne dogodke.
Prav tako se je v mnogih primerih pokazalo, da so
lahko prav sonaravne ureditve tiste, ki varujejo
cestno in ostalo javno infrastrukturo pred uničen-
jem zaradi delovanja visokih voda.
Že pred poplavami leta 2023 je bilo vse pogoste- Slika 5: Potočna postrv (Vir: Arhiv ZZRS, 2025).
je pri načrtovanju vodarskih posegov upoštevano
tudi vključevanje sonaravnih ureditev pri načrto- upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji (Univer-
vanju protipoplavnih ureditev vodotokov. Nena- za v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2023).
zadnje je treba poleg zagotavljanja poplavne var-
nosti slediti tudi cilju izboljšanja stanja voda, kar
pa brez uporabe najnovejših tehnologij in uporabe
znanja z različnih področij ni mogoče.
Kot je bilo že mnogokrat izpostavljeno, je treba Potočna postrv je hladnovodna ribja vrsta in v
pri načrtovanju urejanja voda iskati rešitve, ki za- Sloveniji poseljuje vodotoke alpskega in predalp-
gotavljajo ne zgolj poplavno varnost, temveč tudi skega območja (Kotellat in Freyhof, 2007; Povž in
primernost vodnih habitatov, ki omogočajo pes- Sket, 1990). Potočna postrv tipično naseljuje rečni
trost habitatov rib in drugih organizmov. habitat z čisto, hladno ali mrzlo vodo, relativno ne-
Čeprav smo strokovnjaki različnih strok že večkrat muljastim dnom, v katerem se izmenjujejo brzice
ugotovili, da enotne in enoznačne definicije in tolmuni (Konar in sod., 2013).
sonaravnih ali na naravi temelječih rešitev ni, pa Optimalni habitat potočne postrvi predstavlja reč-
na področju urejanja vodotokov zagotovo znamo na struga z raznolikimi habitati, ki so pogojeni z
prepoznati dobro prakso tako z vidika izboljšanja razgibanostjo vodnega toka z brzicami in tolmuni.
stanja vodnih habitatov rib kot tudi z vidika Regulacije struge, katerih rezultat je monotona
zagotavljanja trajne protipoplavne varnosti. rečna struga brez raznolikih habitatov, vodijo v
Vsak vodarski poseg se prične z načrtovanjem, slabšanje stanja populacij potočne postrvi. Za za-
ki obsega projektantske rešitve, ter se nadaljuje gotavljanje ustreznih habitatov za potočno postrv
z izvedbo gradbenih del. Izvajalec del brez dvo- na odsekih reke Meže, ki so bili predmet vodarskih
ma igra ključno vlogo v celotni zgodbi, saj je kljub posegov, je izvedba sonaravnih ureditev nujna.
predhodnemu načrtovanju pogosto potrebno tudi
sprotno prilagajanje nepredvidenim dejavnikom Načrtovanje sonaravnih ureditev
in spremenljivim razmeram v prostoru. reke Meže na odseku Mežica -
V prispevku se osredotočamo na tehnične in Žerjav
izvedbene vidike sonaravnih ureditev v strugi reke
Meže v fazi izgradnje kolesarske povezave in re- Rekonstrukcija državne ceste in izgradnja nove
konstrukcije državne ceste po poplavah leta 2023. državne kolesarske steze se je izvajala ob cesti
med Mežico in Črno na Koroškem. Območje ure-
V reki Meži živi potočna postrv ditve kolesarske steze je razdeljeno na več po-
dodsekov različnih dolžin. Reka Meža je bila v
Reko Mežo v zgornji mežiški dolini, kjer ima Meža preteklosti na tem odseku regulirana na stiku z
status ribolovnega revirja, večinoma poseljuje po- obstoječo cestno infrastrukturo, po poplavah pa
točna postrv (Slika 5). so bile v času interventnih posegov izvedene tudi
nove regulacije brežin Meže.
Donavska potočna postrv (Salmo trutta fario, Lin- Širina struge reke Meže na obravnavanem odseku
naeus, 1758) je v Sloveniji domorodna ribja vrsta. znaša med 9 in 14 m, vzdolžni padec pa se giblje
Potočna postrv je lovna vrsta in predstavlja ribo- med 0,8 in 1,5 ‰, pri čemer so povprečni padci
lovni vir, prav tako pa se pojavlja v prehrani ljudi. mestoma večji. Naklon brežin Meže znaša od 1:1
Da gre za eno gospodarsko najpomembnejših ri- (vertikalni podporni zidovi) do 2:3, višina pretoč-
bjih vrst, priča tudi dejstvo, da je bila v okviru cil- nega profila pa med 1,0 in 3,8 m.
jnega raziskovalnega projekta izdelana strategija
80
