Page 114 - Zbornik 31 - 2020
P. 114

Povečanje poplavne varnosti obalnega območja Piran zaradi globalnih klimatskih sprememb – POPKLIMAS

Tehnične rešitve proti poplavam                          Valobran z drčo in skalometom
                                                         Drča je možna nadgradnja potopljenega valobra-
Strukturne rešitve                                       na, ki bi dodatno poskrbela, da se valovi porušijo
                                                         v morju za valobranom in ne na obalnih konstruk-
Valobrani                                                cijah. To dosežemo zato, ker z drčo znižamo pros-
Predvidena rešitev za zmanjšanje problematične           ti profil morja in posledično se valovi rušijo prej.
višine valov, ki se rušijo ob obali, so potopljeni va-   Poleg tega pa iz drče lahko gledajo posamezne
lobrani. Gre za potopljene strukture, preko kate-        skale, ki predstavljajo dodatno trenje, ki zavira in
rih se valovi propagirajo in izgubijo okoli polovico     ruši valove. Nadaljnja funkcija drče je tudi izbolj-
svoje višine, kar vzpostavi mirnejše valovanje ob        šanje udobja in varnosti plaže za kopalce. Tako je
obali ter omogoča večjo svobodo pri arhitektur-          morsko dno do potopljenega valobrana varnejše,
nih ureditvah. Ker gre za potopljene strukture,          sicer na račun flore in favne.
pa tudi niso vizualna motnja. Izračunali smo pa-
rametre potopljenih valobranov. Uporabili smo            Slika 8: Prečni prerez izvedbe drče (Mešl, M.)
metodo Hudson. Preverili smo sile, ki bi delovale
na valobran ob oseki (ob nastopu večjih valovov          Slika 9: Prečni prerez izvedbe skalometa (Mlakar, I.)
je takrat sila na potopljeni valobran največja). Za-
gotovljena mora biti stabilnost kamnov, zato se          Svetujemo tudi izvedbo skalometa. Skalomet služi
najprej izračuna kolikšna teža kamna je potrebna,        kot zaščita pred obremenitvami zaradi valov. Pos-
da val, ki bi potoval preko potopljenega valobra-        tavimo ga ob obalne konstrukcije, da se valovi ru-
na, ne premika skal. Račun telesa konstrukcije           šijo na skalah in ne na konstrukciji, ki je načeloma
temelji na predpostavki, da se val ne ruši na sami       bolj občutljiva od skal. Poznamo več metod za di-
konstrukciji in, da je podvodni valobran pod bla-        menzioniranje skalometa (Van der Meer, Hudson),
gim naklonom 1:8. Večji je naklon, večje skale so        ki kot edino dimenzijo podajo potrebno težo skale
potrebne. Izračun pokaže, da je povprečen premer         pri znani gostoti skale, da se skala pod vplivom
skale 0,73 m. Izračun velikosti skale za glavo kon-      valovanja ne premika. Vseeno so valobrani lahko
strukcije je 1,14 m.                                     gibke konstrukcije, torej so manjši premiki skal
Potopljeni valobrani so v literaturi še precej ne-       dovoljeni. Paziti pa je treba, da so postavljeni ena-
raziskani, zato smo postavili kopico zahtev, ki jim      komerno in ščitijo celotno konstrukcijo - torej se
morajo zadostiti:                                        mora energija valov do konca skalometa zadostno
–	Valobran je dovolj blizu gladini morja tako pri        disipirati, da ne poškoduje konstrukcije.
                                                         V primeru potopljenega valobrana je lahko ska-
  oseki kot pri visokem nivoju vode, da je učinko-       lomet ob obali bolj majhen ali pa ga sploh ni, če
  vit.                                                   betonske konstrukcije pravilno dimenzioniramo.
–	Možnost nadgradnje valobrana mora ostati od-
  prta, saj se bo gladina morja dvigala.
–	Zgrajen mora biti iz takšnih skal oz. gradnikov, ki
  ne bi bili škodljivi za floro in favno, temveč bi jim
  služili kot habitat.
–	Vsak val mora prepotovati zadostno razdaljo čez
  valobran.
–	Med valobrani mora biti prosti pretok vode, da ta
  ne stagnira.

Slika 7: Prečni prerezi izvedbe valobranov (Mešl, M.)    Tesnenje morske obale
                                                         Kot drugi ukrep predstavljamo tesnenje morske
                                                         obale. Za določitev ustreznega tesnjenja obale je
                                                         potrebno izvesti geološke preiskave dna, kajti le z
                                                         znano sestavo tal se lahko izbire ustrezna metoda
                                                         tesnjenja. Hidravlični tlaki vplivajo na samo kon-

                                                         113
   109   110   111   112   113   114   115   116   117   118   119