Page 115 - Zbornik 31 - 2020
P. 115

Igor Mlakar, Špela Kne, Ajda Kranjc Požar, Matej Mešl, Luka Bolčič

strukcijo, medtem ko imajo hidravlični gradienti                    ča. Zaradi prostorske omejenosti in racionalnosti
vpliv na izpiranje materiala pod konstrukcijo, kar                  pri gradnji je smotrno ob ukrepih na zunanjem
lahko zelo ogrozi samo stabilnost konstrukcije.                     Mandraču hkrati poskrbeti tudi za notranji Man-
Zaradi preprečitve vdora morske vode v zaledje in                   drač. Tako bi se strukturni ukrepi izvedli zgolj na
zagotovitvi same stabilnosti konstrukcije je pot-                   pomolih in na ožini med njima, notranji mandrač
rebno izvesti tesnjenje do trdne podlage, v našem                   pa bi ohranil svoj izgled.
obravnavanem delu je to flišna podlaga.                             Kot zaščita pred valovanjem se tudi pred pomo-
Glede na sestavo tal se lahko uporabi naslednje                     loma postavijo valobrani, zaščito pred poplavlja-
rešitve:                                                            njem dosežemo z nadvišanjem obeh pomolov na
–	Zagatne stene so primerne, če vsebujejo tla ve-                   koto nabrežnega zidu (2,5 m nad srednjo gladino
                                                                    morja). Podvodni del pomolov mora biti vodote-
  liko gline.                                                       sen. Trenutno stanje temu pogoju ne zadošča, zato
–	Pilotne stene se lahko s primerno tehnologijo                     je potrebna tesnitev. Podvodni del pomola bi tako
                                                                    lahko naredili nepropusten z dodatnim betonom
  izvede v vseh zemljinah.                                          po celotnem profilu (če bi potrebovali večjo nosil-
–	Jet grouting je najbolj primerna metoda, če vse-                  nost), ali pa bi dodali diafragmo. Vsak ukrep tesni-
                                                                    tve mora segati do nepropustne podlage. Komuni-
  bujejo tla veliko gramoza (ni primerna za gline).                 kacija vode med pomolom in morjem je možna le
–	Armiranobetonske diafragme so zelo primerna                       še preko ožine med pomoloma. Te komunikacije
                                                                    v primeru poplav ne sme biti, zato se tja vgradi
  metoda razen v trših materialih.                                  zapornico, po vzoru projeka MOSE v Benetkah. Za
Glede na vse metode je ob ustrezni sestavi tal ar-                  potrebe delovanja zapornice se vzhodni krak po-
miranobetonska diafragma najboljša rešitev za                       mola za približno 10,0 m podaljša navzven, vzpo-
tesnjenje vdora morske vode v notranjost. To me-                    redno z linijo zahodnega kraka pomola. To služi
todo smo izbrali tudi mi za naš primer.                             kot vodilo za zapornico. Tja se tudi prestavi sve-
                                                                    tilnik.
Diafragma
Diafragma je upogibna podporna konstrukcija iz                      Slika 10: Prečni prerez diafragme (Mešl, M.)
armiranobetonskih, na mestu, izdelanih panelov
običajne debeline 0,4 do 1,0 m in širine 3,0 do 6,0                 Slika 11: Ureditev mandrača (Mlakar, I.)
m, globine pa lahko segajo do 6,0 m. Prednost
diafragme je, da se dobi kontinuirna stena, ki je                   Zapornica je za preprečevanje posedkov temelje-
lahko tudi del objekta. Armatura je zaradi pravo-                   na na pilotih, na katerih leži betonska posteljica.
kotnega prereza bolje izkoriščena. Edina slabost                    Členkasto je vpeta v betonski temelj/posteljico,
je, da jo je težje izvesti v trših materialih oz. je tam            ki je 1,0 m nad koto podvodnega terena. Dolžina
potrebna posebna oprema. Konstrukcija je lahko                      zapornice je 8,0 m - tako nudi zadostno proti-
vodotesna, če med lamele vgradimo poseben te-                       poplavno zaščito, brez, da bi bil potreben dvig (oz.
snilni trak. Za izvedbo diafragme se v tleh izkoplje                zasuk) za 90°. Za manjšanje obremenitev je za-
vodilni kanal, ki služi kot vodilo grabilca med izko-               pornica dvo- ali tro-delna. Kot dodatna zaščita te-
pom panela diafragme. Odkop zemljine se izvaja
s posebnim grabežem na vertikalnem vodilu. Od-
kopne stene varujemo s posebno težko bentonitno
izplako, ki napolni vodilni kanal in služi kot zaščita
pred rušenjem zemljine. Odkopa diafragme pote-
ka v lamelah. Po odkopu posamezne lamele se v
izkop postavi armaturni koš, kateri mora biti do-
datno ojačen, tako da med prevozom in vgradnjo
ne razpade. Izkop se nato zabetonira, posamezne
lamele diafragme pa se na vrhu poveže v vezno
gredo. V geotehnični praksi se armiranobetonska
diafragma uporablja pri gradnji najzahtevnejših
objektov kot so izvedba globokih vertikalnih iz-
kopov (obale, pristanišča, gradbene jame), kot
globoke nosilne elemente, ki nadomeščajo pilote
in druge vrste globokega temeljenja pri gradnji
nepropustnih pregrad (jezovi, elektrarne).

Ureditev mandrača

Potrebno je varovanje celotnega pristanišča, zato
je prva prioriteta zavarovanje zunanjega Mandra-

114
   110   111   112   113   114   115   116   117   118   119   120