Page 120 - Zbornik 31 - 2020
P. 120
Problematika količinskega stanja podzemne vode v vodnem telesu Dravska kotlina
testa vdora druge vode slabše kakovosti v vodo- jev na vdor vode iz sosednjih vodonosnih struktur,
nosnik priporoča analizo pritiskov zaradi črpanja ki je posledica črpanja podzemne vode, za drugi
podzemne vode, ki je del ocene količinskega sta- vodonosnik VTPodV Dravska kotlina poleg vod-
nja podzemne vode, ki ji sledi analiza tveganja za nobilančnega preizkusa in preizkusa kopenskih
vdor slane vode ali druge vode slabše kakovosti, ekosistemov odvisnih od podzemne vode izvedli
kot dela ocene kemijskega stanja podzemne vode. tudi preizkus vpliva rabe podzemne vode na vdo-
Konceptualni model toka podzemne vode plio- re slane vode ali druge vrste vdorov. Metodolo-
censkega vodonosnika na območju Dravskega in gija preizkusa vpliva odvzemov podzemne vode
Ptujskega polja je opisan v diplomskih delih Nara- s črpanjem na vdore slane vode ali druge vrste
voslovnotehniške fakultete v Ljubljani in poročilih vdorov temelji na preverjanju štirih pogojev (Craig
Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS, 2011; Kla- in Daly, 2010). S prvim pogojem preverjamo letno
sinc, 2013; Klasinc in sod., 2018). Ker dimenzije in količino odvzema podzemne vode s srednjo dol-
prostorska opredelitev spodnjega vodonosnika na goletno obnovljivo količino podzemne vode vodo-
južnem območju vodnega telesa VTPodV Dravska nosnega sistema oziroma dokazujemo morebitne
kotlina ni ustrezala dejanskim dimenzijam vodono- količinske pritiske rabe podzemne vode glede na
snika, je bil izdelan predlog za razglasitev vodne- razpoložljivo količino podzemne vode. Vrednost
ga telesa podzemne vode spodnjega pliocenske- indikativnih parametrov vdora slane vode ali dru-
ga vodonosnika z nazivom VTPodV Ptuj – globoki ge vode slabše kakovosti v vodno telo podzemne
(GeoZS, 2013). Gre za 395 km2 veliko vodno telo, ki vode ali vodonosnik se z drugim pogojem primerja
se površinsko prekriva z več obstoječimi vodnimi z mejno vrednostjo teh parametrov za pitno vodo
telesi podzemne vode: VTPodV Zahodne Slovenske (Pravilnik o pitni vodi; Uradni list RS, št. 19/2004,
gorice, VTPodV Dravska kotlina, VTPodV Haloze 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009), s tretjim
in Dravinjske gorice in VTPodV Vzhodne Alpe. Na pogojem pa z naravnim ozadjem teh parametrov v
Dravskem polju leži nad obravnavanim vodnim te- primerljivih vodnih telesih podzemne vode. S če-
lesom vodno telo v kvartarnih plasteh. Podzemna trtim pogojem preverjamo statistično značilnost
voda v teh dveh vodonosnikih je večinoma ločena trenda naraščanja indikativnih parametrov vdora
z vmesnimi drobnozrnatimi plastmi, ki pogojuje- slane vode (natrij, kloridi, električna prevodnost)
jo nastanek zaprtega vodonosnika (GeoZS, 2013). oziroma druge vode slabše kakovosti (nitrati, ele-
Novejši rezultati meritev gladin podzemne vode in ktrična prevodnost).
koncentracij nitratov kažejo, da je cona med zgor- Z namenom celovitega konceptualnega pristopa k
njim kvartarnim in spodnjim pliocenskim vodonos- problematiki onesnaženja drugega vodonosnika
nikom vsaj na nekaterih območjih prepustna (Kla- vodnega telesa podzemne vode VTPodV Dravska
sinc in sod., 2018). Predlagano vodno telo VTPodV kotlina smo v oceni količinskega stanja pri obrav-
Ptuj – globoki se napaja z infiltracijo padavin na na- navi testa vdora slane vode ali druge vode slabše
pajalnem zaledju, z dotoki iz potokov in hudourni- kakovosti upoštevali razpoložljive podatke kemij-
kov ter iz kvartarnega vodonosnika (Klasinc, 2013). skega monitoringa podzemne vode in rabe podze-
Napajalno zaledje se nahaja na gričevjih Slovenskih mne vode, ki lokacijsko odstopajo od meja obrav-
in Dravinjskih goric ter obronkih Pohorja. Med po- navanega vodnega telesa podzemne vode, vendar
membnejšimi potoki, ki napajajo vodonosni sistem so del predlaganega vodnega telesa VTPodV Ptuj
na zahodu sta Polskava in Novi graben. Infiltracija – globoki (GeoZS, 2013).
iz kvartarnega vodonosnika verjetno poteka pred- Podatki za preizkus vpliva odvzemov podzemne
vsem v južnem delu Dravskega polja in severnem vode na vdore slane vode v vodno telo podzemne
delu Ptujskega polja, kjer je piezometrična gladi- vode VTPodV Dravska kotlina so pridobljeni iz:
na kvartarnega vodonosnika višja od gladine na – državnega monitoringa kemijskega stanja pod-
območju Ptujskega polja (Klasinc, 2013). Glede na
podatke o povprečnem dolgoletnem napajanju vo- zemnih voda (ARSO) in
donosnika z infiltracijo padavin in ocenjeno površi- – podatkov rabe vode iz vodnih povračil (DRSV).
no napajanja predlaganega vodnega telesa VTPodV
Ptuj – globoki lahko ocenimo povprečno dolgoletno Preveritev prvega pogoja ocene
obnovljivo količino podzemne vode vodnega telesa,
ki znaša 1,74 m3/s podzemne vode. V južnem delu Dravskega polja je osem pomemb-
nih črpališč podzemne vode. Največje količine
Ocena količinskega stanja vode načrpa Komunalno podjetje Ptuj. Komunal-
podzemne vode VTPodV no podjetje Slovenska Bistrica upravlja s črpališči
Dravska kotlina Šikole in Velenik. Večji del oskrbe z vodo iz plio-
censkega vodonosnika poteka z južnega območja
V okviru ocene količinskega stanja podzemne Dravskega polja, ostal del pa iz vrtin v Podvincih
vode smo za leti 2017 in 2018 zaradi indikator- na Ptujskem polju, iz vrtin v Slovenskih goricah in
vrtin na griču Velenik, ki je del obronkov Pohor-
ja. Manjši del vode iz pliocenskega vodonosnika
119
