Page 119 - Zbornik 31 - 2020
P. 119
Mišo Andjelov, Peter Frantar, Urša Pavlič, Petra Souvent
vode oziroma druge vdore vode slabše kakovosti. mest na kvartarnem in pliocenskem vodonosniku,
Količinsko stanje podzemne vode je, za posame- se od rezultatov naloge pričakuje tudi pomoč pri
zno vodno telo, glede na te štiri preizkuse ocenje- opredeljevanju ocene racionalnosti ukrepa izved-
no kot »dobro« ali »slabo«. Končno skupno oceno be monitoringa pliocenskega vodonosnika.
na podlagi opravljenih preizkusov pa določa krite- Ocena količinskega stanja podzemne vode plio-
rij najslabše ocene posameznega testa. censkega vodonosnika je bila, s preizkusom vpliva
V letu 2016 je bil izdelan Načrt upravljanja voda odvzemov podzemne vode ter na osnovi študij in
na vodnem območju Donave za obdobje 2016– raziskav, prvič opredeljena za leto 2017.
2021 (NUV, 2016), kjer je bila podana ocena ver-
jetnosti doseganja okoljskih ciljev za vodna telesa Raziskovano območje
podzemnih voda (VTPodV). Pri napovedi količin-
skega stanja je bilo izpostavljeno tveganje, da po Po Pravilniku o določitvi vodnih teles podzemnih
dosedanji oceni količinskega stanja morda za 2. voda (Uradni list RS, št. 63/2005 in Uradni list RS,
vodonosnik VTPodV Dravska kotlina okoljski cilji št. 8/2018) se VTPodV Dravska kotlina po globini
ne bodo doseženi. deli na tri ločene vodonosnike. Pod zgornjim, od-
Na osnovi NUV2 iz leta 2016 je tudi Računsko so- prtim vodonosnikom s srednjo debelino 32 metrov,
dišče RS ugotovilo, da do leta 2021 cilji kemijske- kamor uvrščamo prodnopeščeni zasip reke Drave,
ga stanja vode za prvi vodonosnik vodnega telesa se nahajata še dva vodonosnika zaprtega tipa.
Dravska kotlina ne bodo doseženi predvsem zara- Drugi vodonosnik je medzrnske poroznosti debe-
di onesnaženja vode z nitrati in atrazinom, obsta- line preko 40 metrov pretežno pliocenske starosti,
ja pa tvegaje, da bo tudi v drugem, pliocenskem tretji, najgloblji vodonosnik pa mešanega tipa po-
vodonosniku prišlo do poslabšanja količinskega roznosti starosti od terciarja do paleozoika, kate-
stanja podzemne vode (RSRS, 2019b). rega povprečna debelina sega preko 200 metrov.
Na podlagi Revizijskega poročila je MOP predla- Količina vode v prvem vodonosniku se hitro ob-
gal popravljalne ukrepe v odzivnem poročilu, ki navlja, in sicer pretežno iz padavin ter s ponika-
so opisani v Porevizijskem poročilu. Ministrstvo njem površinskih vod, zaradi načina obnavljanja
je že izvedlo določene popravljalne ukrepe, kjer je pa je ta vodonosnik zelo ranljiv – lažje ga onesna-
omenjeno, da je bil izveden preiskovalni monito- žijo snovi, ki se izpirajo iz tal. Drugi vodonosnik
ring in terenski ogled črpališča Skorba, pri čemer nima neposrednih povezav s površinskimi vo-
je kot potencialni vzrok onesnaženja globokega dami je le na določenih mestih povezan s prvim
vodonosnika z nitrati identificiralo, da gre za teh- vodonosnikom, zato je njegovo količinsko obnav-
nično neprimernost objektov (RSRS, 2019a). ljanje veliko počasneje. Pliocenski vodonosnik je
Agencija za okolje je z namenom ugotavljanja mo- pa manj ranljiv, saj ga slabše prepustne glinaste
žnih vzrokov za onesnaženje in obseg onesnaže- plasti varujejo pred neposrednim onesnaženjem.
nja globokega vodonosnika pripravila strokovne Z vidika kakovosti vode je torej bolj občutljiv prvi
obrazložitve, ki vsebujejo vse do sedaj zbrane re- vodonosnik, z vidika količine vode pa drugi.
zultate monitoringa kemijskega stanja globoke- Območje Dravskega polja je regionalnega pomena
ga vodonosnika, dodatne strokovne obrazložitve za oskrbo s pitno vodo. Do leta 1997 je oskrba s
operativnega monitoringa kemijskega stanja glo- pitno vodo potekala pretežno iz zgornjega, kvar-
bokega vodonosnika ter povzetek aktivnosti ARSO tarnega vodonosnika, po letu 1997 pa se je na tem
v zvezi z raziskavo problema onesnaženja globo- območju pričelo izkoriščati podzemno vodo tudi iz
kega vodonosnika. V strokovnih obrazložitvah so globljega, drugega vodonosnika vodnega telesa
navedene ugotovitve razširjene merilne mreže VTPodV Dravska kotlina. Razlog za črpanje iz pli-
državnega programa monitoringa kakovosti pod- ocenskega vodonosnika je bil predvsem v sporni
zemne vode. Na podlagi rezultatov monitoringa kakovosti zgornjega vodonosnika. V sistemu oskr-
stanja je ARSO zaključila, da globoki vodonosnik be s pitno vodo se voda iz spodnjega pliocenskega
ni enakomerno onesnažen. vodonosnika meša z vodo iz zgornjega kvartarne-
ARSO v strokovnih obrazložitvah ugotavlja, da bi ga vodonosnika v razmerju 1:2 za zagotavljanje
bilo treba na območju črpališča Skorba za reševa- standardov kakovosti pitne vode (Klasinc in sod.,
nje problematike onesnaženja z nitrati za ugotav- 2018). Sčasoma je koncentracija antropogenih
ljanje in preprečevanje poslabšanja stanja pripra- onesnaževal v spodnjem pliocenskem vodono-
viti državni program monitoringa gladin podzemne sniku VTPodV Dravska kotlina pričela naraščati
vode v pliocenskem vodonosniku, kar pa je izved- (Mihorko in sod., 2019), kar je vodilo v vključitev
beno in finančno zahtevno, zato ARSO v letu 2020 vodnega telesa v oceno količinskega stanja podze-
v sodelovanju z Geološkim zavodom RS (GeoZS) mne vode z vidika testa vdora druge vode slabše
izvaja strokovno nalogo s pregledom obstoječih in kakovosti v vodonosnik. Tehnični usmeritveni do-
dostopnih vrtin na območju VTPodV Dravska kotli- kument št. 18 (European Comission 2009) okvirne
na. Poleg pregleda vrtin, kot potencialnih merilnih direktive o vodah (Vodna direktiva, 2000) v okviru
118
