Page 125 - Zbornik 31 - 2020
P. 125
Tina Kirn, Jana Meljo, Nataša Smolar-Žvanut
blike Slovenije v mreži 100 m za leto 2019 (SURS, mov vode za lastno oskrbo s pitno vodo, na VO Ja-
2019b). dranskega morja pa 1.460. Največ jih je v porečju
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 Drave, sledita mu porečji Mure in Savinje.
in spremembe) v 149. členu opredeljuje oskrbo Največ izdanih vodnih dovoljenj za oskrbo s pitno
s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko vodo, tako javno kot lastno, je iz izvirov in vrtin/
javno službo varstva okolja. V Republiki Sloveniji vodnjakov (Slika 3 in Slika 4). Slovenija ima izda-
se po podatkih Operativnega programa oskrbe s tne in sorazmerno dobro ohranjene zaloge podze-
pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021 iz jav- mnih voda, iz katerih se oskrbuje okoli 97 % pre-
nega vodovoda oskrbuje 88,6 % vseh prebivalcev bivalcev (ARSO, 2017). To potrjujejo tudi podatki
(Vlada RS, 2016). Lastna oskrba s pitno vodo je Statističnega urada Republike Slovenije o porabi
skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni pitne vode iz javnega vodovoda (SURS, 2020a).
list RS, št. 88/12) oskrba na območjih, kjer ob- Na VO Donave je najpomembnejši vodni vir za os-
čina javne službe ne zagotavlja in se odvzem krbo s pitno vodo podzemna voda (brez izvirov).
vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na Količine odvzete podzemne vode predstavljajo
podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s 71 % odvzete vode (Slika 5). Na drugem mestu
predpisi, ki urejajo vode. Po podatkih Nacional- je odvzem vode iz izvirov, ki znaša 28 %. Najpo-
nega inštituta za javno zdravje v monitoring pitne membnejši vodni vir na VO Jadranskega morja pa
vode ni bilo v letu 2017 vključenih 6 % prebival- so izviri, iz katerih odvzem znaša 63 %, količine
cev Slovenije. To so večinoma sistemi za oskrbo odvzete podzemne vode (brez izvirov) pa znašajo
s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (npr. 36 %. Manj pomemben vir pitne vode je površin-
lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba) (Gale in ska voda, katere odvzem na obeh vodnih območjih
Bitenc, 2018). predstavlja 1 % odvzetih količin.
Slika 1: Oskrba s pitno vodo v slovenskih predpisih
Prostorska porazdelitev Slika 2: Podeljena vodna dovoljenja za oskrbo s pitno vodo, vključno
vodnih dovoljenj za oskrbo z rezervnimi zajetji, na površinskih in podzemnih vodah v Sloveniji
s pitno vodo (DRSV, 2019)
Slike 2, 3 in 4 prikazujejo razporeditev in gostoto Slika 3: Podeljena vodna dovoljenja za oskrbo s pitno vodo, ki se
vodnih dovoljenj za javno in lastno oskrbo s pitno izvaja kot gospodarska javna služba, vključno z rezervnimi zajetji,
vodo. Pri oskrbi s pitno vodo, ki se izvaja kot go- na površinskih in podzemnih vodah v Sloveniji (DRSV, 2019)
spodarska javna služba, so zajeta tudi rezervna
zajetja za pitno vodo. Po Uredbi o oskrbi s pitno
vodo (Uradni list RS, št. 88/12) so to objekti, ki so
kot aktivna rezerva namenjeni neposrednemu od-
vzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega
vodovoda s pitno vodo. Na VO Donave je okoli 1.880
zajemov vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja
kot gospodarska javna služba, na VO Jadranskega
morja pa okoli 300 (DRSV, 2019). Največ jih je v
porečju Srednje Save, sledita mu porečji Drave in
Spodnje Save. Na VO Donave je okoli 19.340 zaje-
124
