Page 178 - Zbornik 31 - 2020
P. 178
Pesticidi v evropskih vodah – kaj nam povedo podatki iz evropskih podatkovnih zbirk
Nekoliko drugačno sliko kažejo podatki ODV za evropski mreži merilnih mest z vidika preseganja
obdobje 2010–2015, ki prikazujejo stanje, agregi- mejnih vrednosti, ki so bile za posamezne pestici-
rano na vodna telesa, in kažejo na zgolj 533 (0,4 de določene ne glede na morebitni državni stan-
% vseh) površinskih vodnih teles s prekoračeni- dard. Vendarle za celovit pregled problema pesti-
mi mejnimi vrednostmi pesticidov, medtem ko cidov v evropskih vodah ostajajo naslednji izzivi:
je z njimi onesnaženih kar 15 % skupnih površin – Razumevanje kumulativnih in sinergijskih učin-
podzemnih vodnih teles (Mohaupt et al., 2020). Tu
izstopajo nekatere države: skoraj 80 % površin kov različnih pesticidov; obravnavani problem v
podzemnih voda v Luksemburgu in približno 50 % luči podatkov Waterbase – Water Quality naslav-
na Češkem ne dosega dobrega kemijskega statu- lja delovna skupina ETC/ICM;
sa zaradi preseženih koncentracij herbicidov; 24 – Nadaljnja kontrola in ocena kakovosti evropskih
% takšnih površin v Belgiji ter 17 % v Franciji pa podatkovnih virov na čelu z Waterbase – Water
zaradi insekticidov. Quality, vključno z analizo prostorske in časov-
ne reprezentativnosti podatkovne zbirke; sicer
Slovenija v kontekstu Evropske unije zajetna podatkovna zbirka ne predstavlja nujno
splošnega stanja za celotno Evropsko unijo;
V objavljeni podatkovni zbirki Waterbase – Water – Pregled trendov na podlagi časovnih serij meril-
Quality je 54 merilnih mest na 6 podzemnih vod- nih mest, ki beležijo standardizirane in časovno
nih telesih v Sloveniji ter 26 merilnih mest na prav enakomerne vzorce skozi daljše obdobje;
toliko površinskih vodnih telesih. Za večino meril- – Interpretacija dejanskega vpliva pesticidov s
nih mest podzemne vode so na voljo podatki o 32 preseženimi mejnimi vrednostmi na okolje in
različnih pesticidih, za merilna mesta površinskih zdravje ter oblikovanje bistvenih sporočil, ki jih
voda pa so zabeleženi podatki o 4 do 17 pesticidih, je mogoče predstaviti v obliki okoljskega indika-
odvisno od merilnega mesta. torja.
Štiri merilna mesta na dveh podzemnih vodnih te-
lesih (Murska kotlina in Krška kotlina) so zabele- Ne glede na to analize podatkov o nevarnih sno-
žila preseženo mejno vrednost, in sicer največkrat veh iz evropskih zbirk podatkov predstavljajo plod
pri atrazinu in desetil-atrazinu, pa tudi kloridazo- dolgoletnega sodelovanja okoljskih agencij in dru-
nu, izoproturonu in bromacilu. Na površinskih vo- gih nacionalnih institucij, ki vlagajo v standardiza-
dah pa je bila mejna vrednost za vsaj en vzorčeni cijo monitoringa in strukturiranja podatkov, vsa-
pesticid prekoračena na skupno 7 merilnih mestih koletne poročevalske aktivnosti ter usklajevanje
oz. vodnih telesih, in sicer za metolaklor, terbuti- z evropskimi telesi na področju okolja. Omrežje
lazin, tiametoksam, imidakloprid in tiakloprid. Gre EIONET, ki nudi infrastrukturo za velik del zbiranja
za zadrževalnike v severovzhodni Sloveniji (Le- omenjenih podatkov, se razvija v smer večje avto-
davsko, Slivniško, Perniško in Gajševsko jezero) matizacije zbiranja podatkov ter napredne kontro-
ter merilno mesto na Sotli pri Podčetrtku. Glede le njihove kakovosti, kar bi v idealnem scenariju
na delež merilnih mest tako na podzemnih kot po- omogočilo več razpoložljivih sredstev za samo
vršinskih vodah, ki presegajo mejno vrednost vsaj analizo sicer bogatih podatkovnih virov.
enega od vzorčenih pesticidov, se Slovenija uvr-
šča v evropsko povprečje. Tako zastavljeni podatkovni viri bodo šli v korak
Sodeč po najnovejšem poročilu NIJZ o monito- z drugimi sodobnimi tehnologijami, ki naj pribli-
ringu podzemne vode za leto 2019 (NIJZ, 2019) žujejo evropske vode in upravljanje ciljem zgo-
vrednosti problematičnega desetil-atrazina v slo- raj omenjenih strategij. Ena takih tehnologij je
venskih podzemnih vodnih telesih še naprej upa- daljinsko zaznavanje s satelitsko infrastrukturo
dajo, a so še dalje problematične koncentracije Copernicus, ki je npr. s spremljanjem kmetijskih
pesticidov na območju Murske in Dravske kotline. površin v Grčiji in procesov na njih pripomogla k
Referenčna serija podatkov Waterbase – Water Qu- 19-odstotnemu zmanjšanju porabe vode, hranil in
ality za obdobje 2013–2018 sicer ne omogoča ve- pesticidov ob hkratnem 10-odstotnem povečanju
rodostojne ocene trendov v časovnih serijah, kar pridelka (Copernicus, 2019).
zaenkrat ostaja izziv za prihodnje delo v urejanju
razpoložljivih podatkov. Viri
Zaključek Copernicus, 2019, ‚New Copernicus Market Report highli-
ghts the programme’s growing and enduring benefits‘
Prve ugotovitve analize evropskih podatkov nudijo (https://www.copernicus.eu/en/news/news/observer-
standardiziran pregled razporeditve pesticidov po -market-report-2019), dostop 25. 10. 2020.
EEA, 2018, ‚European waters – assessment of status and
pressures 2018‘, EEA Report, 7/2018, European Envi-
ronment Agency (https://www.eea.europa.eu/publicati-
ons/state-of-water), dostop 29. 10. 2020.
177
