Page 173 - Zbornik 31 - 2020
P. 173
Urška Blejec, Matjaž Glavan
deležnikov. Po rezultatih pregleda več virov, me- Čušin B., 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrež-
nim, da bi bilo potrebno v prihodnje ljudi temeljito
seznaniti s pomembnostjo varovanja okolja in na ja Natura 2000. Rastline (Pterydophyta in Sperma-
več ravneh vključevati deležnike v proces načrto-
vanja in izvajanja ukrepov. S pogostim izobraževa- tophyta). Elaborat. Ljubljana. Biološki inštitut ZRC SAZU.
njem tako v šolah (v obliki delavnic) kot medijih, bi
lahko izboljšali splošno znanje in povečali zanima- Ferlin F., Golob A., Habič Š., 2006. Some principles for su-
nje za ohranjanje biotske pestrosti. Večji del časa
bi morali posvetiti predvsem kmetom. Poleg vklju- ccessful forest conservationmanagement and forestry
čevanja deležnikov, je pomemben vidik tudi moni-
toring, popis ter širitev območij. Potrebno bi bilo experiences in establishing the Natura 2000 network. V:
preveriti vsa dosedanja območja, ki so vključena
v zakonodajne procese ter možnost razširitve oz. Legal Aspects of Europaean Forest Sustainable Develo-
izključitve neupravičeno vključenih zemljišč.
Loeselova grezovka potrebuje boljše načrtovane pment (Proceedings of the 7th International Symposium
ukrepe, ki bodo pomagali izboljšati upadanje nje-
nega števila. Osredotočiti bi se bilo potrebno na in Zlatibor Mountain, Serbia, 1-11.
vsako ohranitveno območje in vrsto posebej in ne
posploševati habitatov, ki zahtevajo vsak svoje ne- Hochkirch A. et al., 2012. Europe Needs a New Vision for a
ponovljive mikroklimatske in pedološke pogoje in
načine upravljanja. Prav tako bi bilo potrebno glede Natura 2020 Network. Conservation Letters: A journal of
na dotično območje prilagoditi znesek neposrednih
plačil, saj je velik del habitatov razdrobljen na mala the Society for Conservation Biology, 6, 462-467.
območja, kmetje pa s tako malim plačilom ne vidijo
razloga za vključitev v procese ohranjanja narave. Kaligarič M., Ivajnšič D., 2014. Vanishing landscape of the
Ena izmed možnosti varovanja, ki bi jo bilo potrebno
preučiti je uvajanje paše povprek ob koncu vegeta- “classic” Karst: changed landscape identity and projecti-
cijskega obdobja v kolikor to dopuščajo razmere na
kmetiji. Morda bi, v naših razmerah majhnih parcel ons for the future. Landscape and Urban Planing, 32, 148-
in prostorske razdrobljenosti parcel na kmetijah,
ki onemogočajo učinkovito izvajanje paše, veljalo 158.
vpeljati čistilno košnjo z odvozom organske mase
ob koncu sezone, ko vremenske in talne razmere Kaligarič M., Čuš J., Škornik S., Ivanjšič D., 2019. The failure
na zemljišču to še dopuščajo.
Z ukrepi in prilagojeno kmetijsko prakso, bi sta- of agri-environment measures to promote and conserve
nje lahko znatno izboljšali, ampak v realnosti tu
obstaja še mnogo drugih izzivov, ki jim je potreb- grassland biodiversity in Slovenia. Land Use Policy, 80,
no nameniti veliko pozornosti in jim stopiti nap-
roti. Z razumevanjem le teh in reševanjem smo 127-134.
korak bližje uresničitvi mnogih idej teoretično
dobro zasnovanih v zakonih, ki pa jih mnogokrat v Medved A., 2008. Suhi travniki, pašniki in ogrožene vrste ptic:
praksi še ni mogoče uresničiti zaradi finančnih in
kadrovskih omejitev ter v razumevanju interesnih priporočila za pticam prijazne načine gospodarjenja z
skupin. Okoljska ozaveščenost in več informacij o
ukrepih in operacijah za varovanje, bi zagotovili ekstenzivnim travinjem. DOPPS, Ljubljana 2008
ohranjanje posebnih traviščnih habitatov in omo-
gočili sobivanje kmetijstva z okoljem. ARSO. 2001: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajin-
Literatura in viri ske pestrosti v Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za
okolje, Ljubljana, 219
Šorgo A., Špur N., Škornik S., 2016. Public attitudes and
opinions as dimensions of efficient management with
extensive meadows in Natura 2000 area. Journal of Envi-
ronmental Management, 183, 637-646.
Wraber T., Skoberne P. 1989. Rdeči seznam ogroženi prap-
rotnic in semenk RS Slovenije. Varstvo narave 208, Lju-
bljana, 14-15
PRP, 2014. Program razvoja podeželja (2014-2020)
(verzija 1.4.2019). https://program-podezelja.
si/sl/179-prp-2014-2020/ukrepi-in-podukrepi-
-prp-2014-2020/m10-kmetijsko%20-okoljska-podneb-
na-placila/posebni-traviscni-habitati/387-posebni-travi-
scni-habitati (20. avgust 2019)
Naravovarstveni atlas, 2016. Luz. EPO, NV, ZO, Natura
https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.
aspx?id=EPO@ZRSVNJ (1. avgust 2019)
MKGP, 2019. Javni pregledovalnik grafičnih podatkov.
http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ (21. avgust 2019)
Uredba. 2004. Uredba o ekološko pomembnih območjih, Ura-
dni list RS. št. 48/04, 33/13, 99/13 in 47/18. http://www.
pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED629 (01.05.
2004).
Zakon. 1999. Zakon o ohranjanju narave (ZON). Uradni list RS,
št. 96/04, 61/06, 8/10, 46/14, 21/18 in 31/18. http://pisrs.
si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 (13.7.1999).
EEA, 2020. European environmental agency, Eionet-Europe-
an Environment Information and Observation Network
https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/dashbo-
ards/natura-2000-barometer (12.07.2020)
Brescancin F. et al. 2016. Analysis of stakeholders’ involve-
ment in the implementation of the Natura 2000 network
in Slovakia; Forest policy and economics, 78, 107-115
172
