Page 175 - Zbornik 31 - 2020
P. 175
Gašper Šubelj
značilnosti učinkovanja pesticidov, še manj pa Evropski podatkovni viri
zaključkov o uspehu pri doseganju tretjega cilja
7. okoljskega akcijskega programa: »varovati dr- Rezultati monitoringa voda, ki ga na zgoraj ome-
žavljane Unije pred pritiski in tveganji za zdravje njenih zakonskih podlagah izvajajo nacionalni
in dobro počutje, ki so povezani z okoljem« (EK, laboratoriji, se stekajo v nacionalne zbirke po-
2013). Po akcijskem programu naj bi bil cilj dose- datkov, kakršna je slovenska »Enotna zbirka po-
žen do leta 2020. datkov monitoringa kakovosti voda«, od tam pa
Da bi z gotovostjo preverili učinkovitost akcijske- v določeni količini v evropske zbirke podatkov,
ga programa, je torej potrebno z agregiranimi s katerimi upravljajo agencije EU. Medtem ko je
podatki podprto upravljalsko orodje, kakršen je Eurostat odgovoren za zbiranje statističnih po-
indikator okolja. Ta bi združil informacije o kon- datkov (na področju voda predvsem o količinah
centracijah pesticidov v vodi z eko-toksikološkim razpoložljive in uporabljene vode, na področju
znanjem o posameznem pesticidu in ga oblikoval pesticidov pa npr. o količinah prodanih pestici-
v sporočilo, ki bi s svojo jedrnatostjo na eni strani dov), se podatki okoljskega monitoringa, vključno
ter zanesljivimi vse-evropskimi podatki na drugi z monitoringom pesticidov in drugih snovi v vo-
služilo za oceno dosedanjih politik ter temu ustre- dah, zbirajo preko informacijskega in komunika-
zno načrtovanje prihodnjih. Pri tem je še posebej cijskega omrežja EIONET (European Environment
pomembno prepoznavanje najbolj kritičnih (tj. Information and Observation Network). Te obdeluje
okolju najbolj škodljivih, pa tudi v okolju najbolj in shranjuje Evropska agencija za okolje (EEA), ki
prisotnih) pesticidov, njihova prostorska razpore- upravlja tudi s podatkovno bazo Waterbase, opisa-
ditev glede na druge ekološke ter socio-ekonom- no v nadaljevanju. Ista agencija ima tudi mandat
ske dejavnike ter prioriteta ukrepanja (Mohaupt et zbiranja podatkov o izvajanju načrtov upravljanja
al., 2020). porečij po ODV.
Nekatere podatke o pesticidih na ravni Evropske
Strateške in zakonske podlage unije je mogoče pridobiti tudi v podatkovni bazi
European Pollutant Transfer and Release Register
Osnovni zakonodajni instrument Evropske unije (E-PRTR), ki vsebuje spisek točkovnih izpustov
za zaščito voda je okvirna direktiva o vodah (OVD), pesticidov iz večjih obratov, kakršni so čistilne
sprejeta leta 2000. Nadzor nevarnih snovi, vključ- naprave, in njihove letne količine; ter podatkovni
no s pesticidi, dodatno urejajo njene »hčerinske« zbirki direktive o pitni vodi (DWD), ki vsebuje agre-
direktive, ki določajo tudi standard kakovosti oko- girane podatke o pesticidih v podzemnih vodono-
lja ter mejne vrednosti prednostnih snovi. Najno- snikih, iz katerih se črpa pitna voda.
vejši politični in zakonodajni pristop pa predsta-
vlja »evropski zeleni dogovor«, ki od leta 2019 Podatki okvirne direktive EU o vodah
dalje vzpostavlja strategije in akcijske načrte med
drugim za zmanjševanje tveganja zaradi pestici- Med tistimi podatkovnimi viri, ki omogočajo pro-
dov. Cilj zmanjšanja uporabe pesticidov za 50 % storsko analizo med seboj primerljivih podatkov
postavljata tudi strategija EU za biotsko razno- o snoveh v vodnih telesih, je evropska podatkov-
vrstnost do leta 2030 in strategija od vil do vilic. na zbirka ODV2 (WISE Water Framework Directive
Ravno tako bosta problem pesticidov naslavljala Database). Je rezultat postopne implementacije
sveže objavljena strategija EU za kemikalije in ak- direktive, vzpostavljene pred 20 leti, med katerimi
cijski načrt za ničelno onesnaževanje (predviden so se standardizirali programi monitoringa v dr-
2021). žavah EU (Mohaupt, Kirst, Arle, 2016).
Slovenska zakonodaja sledi načelom, zapisanim v Podatkovna zbirka vsebuje podatke prvega (leto
evropskih direktivah, najkonkretnejše pa so ured- 2010) in drugega (2016) načrta za upravljanje
ba o stanju površinskih voda (UL RS, št. 14/2009, voda, v katerih so v pregledu površinskih in pod-
98/2010, 96/2013 in 24/2016), ki narekuje moni- zemnih vodnih teles navedeni tudi razlogi za ne-
toring pesticidov v površinskih vodah, ter uredba o doseganje dobrega kemijskega stanja za posame-
stanju kakovosti podzemne vode (UL RS, 25/2009, zno telo. Podatkovna zbirka ne vsebuje izmerjenih
68/2012) in pravilnik o monitoringu podzemnih koncentracij pesticidov, pač pa zgolj označuje tiste
voda (UL RS, 31/2009). snovi, ki povzročajo slabo kemijsko stanje.
1 Baza podatkov, nazadnje posodobljena 25. marca 2020, je
dostopna na https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/
wise-wfd-4.
174
