Page 55 - Zbornik 31 - 2020
P. 55
Jure Šimic
tora pa se k projektu pridružijo še ostale ureditve, Zaradi morebitnega poslabšanja poplavnega vala
ki imajo v veliki meri socialno in drugo infrastruk- dolvodno po reki pa si bili izvedeni tudi ukrepi za
turno noto ter jih je tudi potrebno v postopku pro- ohranjanje retenzijskih površin.
storskega načrtovanja uskladiti in upoštevati.
S tem pride do večnamenskih učinkov projekta, Blaženje in prilagajanje podnebnim
kjer se ukrepi medsebojno prekrivajo in povezu- razmeram in uravnavanje temperatu-
jejo in imajo združene učinke in vplive. Prav vsak re vode
ukrep pa ima vpliv na prostor in okolje. V Sloveniji
imamo že veliko izkušenj iz takih večnamenskih V sinteznem poročilu Ocena podnebnih spre-
objektov, kjer lahko opazujemo kakšni so vplivi memb v Sloveniji do konca 21. stoletja [4] je na-
takih ureditev ter kako se je prostor, okolje in na- vedeno, da se je temperatura površinskih voda v
rava prilagodila na novo stanje. obdobju 1953–2015 zviševala s trendom 0,2 °C
na desetletje, temperatura podzemnih voda v ob-
Ukrepi za preprečevanje posledic dobju 1969- 2015 pa s trendom 0,3 °C na desetle-
visokovodnih valov tje. Povprečna temperatura zraka se je v obdobju
1961–2011 dvignila za 1,7 °C. Iz tega naslova se
Pojav hidroloških ekstremov v Sloveniji je precej pričakuje nadaljnja rast dviga temperatur ozračja,
pogost, njena intenziteta pa se zaradi spreminja- po optimističnih napovedih do 1,3 °C do leta 2100,
nja klimatskih razmer skozi leta samo še poveču- zmerno optimističnih za 2 °C, v primeru pesimi-
je. Tako je bila za Slovenijo narejena ocena škode stičnega pa za približno 4,1 °C [4].
kot posledica poplav in znaša 150 mio EUR/leto Na sliki 2 je prikazano gibanje povprečnih letnih
[1], ob upoštevanju škode iz naslova suš, pa je ta temperatur reke Save na vodomerni postaji Litija I
številka še višja. Zaradi vse večjih težav s tega na- ter povprečnih letnih temperatur zraka na najbliž-
slova so potrebni ukrepi za preprečevanja škod, ji meteorološki postaji Senovo. Razvidno je, da se
med katere pa se tako v Sloveniji, kot tudi v Evro- je povprečna letna temperatura reke Save v zad-
pi in Svetu pojavljajo zadrževalniki. Ti so le del- njih 60 letih na vodomerni postaji Litija I dvignila
ni, vendar nujeni ukrep za blaženje hidroloških za 2 °C, izračuni, ki so bili narejeni tudi pri ostali
neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki vodomernih postajah na reki Savi pa to ugotovitev
vsako leto nastanejo zaradi omenjenih hidrolo- potrjujejo (dvig povprečne letne temperature med
ških ekstremov [2]. Namen zadrževalnikov je za- 1,5°C pa vse do 3°C).
drževanje večje količine vode ob visokih vodah s
čemer se zmanjšuje konico poplavnega vala [3],
zadržano vodo pa se odvaja v tistem času, ko je
le ta manj.
Slika 2: Prikaz gibanja povprečne letne tempereture reke Save na
merilni postaji Litija I ter najbližji meteorološki postaji Senovo v ob-
dobju 1953-2015 (Vir. Lastno oblikovani podatki iz uradnih evidenc
Arsa)
Slika 1: prikaz prevajanja visokovodnega vala po retenzijskih povr- V članku »Akumulacije blažijo posledice podneb-
šinah kljub vzpostavljeni hidroenergetski rabi območja pri Brežicah nih sprememb« [5] dr. Andreja Širce so predsta-
(vir: internetna stran družbe HESS) vljeni rezultati analize rečnih temperatur na spo-
dnji Savi v juliju in avgustu 2019. Pri primerjavi
Kar polovico vseh poplavnih površin v Sloveni- podatkov vodomernih postaj pred vhodom v veri-
ji pa se nahaja v porečju Save [2], ki predstavlja go hidroelektrarn na spodnji Savi in pri njenem iz-
tudi eno izmed območij z najgostejšo poselitvi- toku je opaziti, da je prirastek povprečnih meseč-
jo v Sloveniji. Na območju spodnje Save so se v nih rečnih temperatur v Čatežu zadnjih 18 let (od
sklopu hidroenergetskih objektov reševala tudi začetka gradnje verige hidroelektrarn na spodnji
poplavna ogroženost območij in od njihove vzpo- Savi) nižji od sočasnih prirastkov v vodotokih, ki v
stavitve naprej območja niso bila več poplavljena. verigo dotekajo (Sava, Savinja in Krka). Razlog je v
54
