Page 58 - Zbornik 31 - 2020
P. 58
Večnamenski objekti na območju podeljene koncesije za energetsko rabo srednje Save
višino, ki ne škodi sadnemu drevju hkrati pa nivo
podtalnice zagotavlja zadostne količine vode.
Energetska raba
Slika 5: Prikaz razpoložljivosti vodnih virov za namakanje (vir: Pri ugotavljanju vse večjih vplivov klimatskih
Priročnik za načrtovanje namakanja [10]) sprememb in pojavov naravnih katastrof so bili
kot glavni krivci prepoznani toplogredni plin, med
V samem načrtu NUV [8] kot tudi v Priročnik za katerimi je najpomembnejši CO2. Zato si je Evropa
načrtovanje namakanja [10] je prepoznana vloga zadala okoljski cilj doseganja ogljične nevtralno-
akumulacij za potrebe zagotavljanja vode za na- sti do leta 2050. Za to je sprejela vrsto strategij iz
makanje kot tudi dejstvo, da se namakanje lahko različnih vsebin. Ker je proizvodnja energije, med
izvede v gravitacijskem načinu. Tako ni potrebnih katerimi je tudi elektroenergetika, eden izmed
dodatnih investicij v svoje lastne manjše akumu- večjih proizvajalcev toplogrednih plinov, je spreje-
lacije oz. izvedbo vrtin za podzemno črpanje vode tih tudi vrsto ukrepov, ki jih mora Slovenija izvesti.
iz podzemnega vodonosnika. Primer zajema vode Med njimi so tudi cilji po doseganju proizvodnje
iz akumulacije hidroelektrarn je na območju ob- energije iz obnovljivih virov energije (OVE). Slove-
čine Gorišnica v kanalu HE Formin (slika 6). Tak nija je tako morala do leta 2020 doseči 25% delež
način predstavlja tudi za kmetovalce eno najbolj OVE v končni rabi energije, ki pa ga ne bo uspela
ekonomskih upravičenih načinov namakanja [11]. doseči, saj jih do ciljne vrednosti manjka okoli 3
odstotne točke.
V letu 2020 je Slovenija tudi sprejela Nacionalno
energetsko – podnebni načrt, kjer kot poglavitni
cilj izpostavlja doseganje okoljskega cilja do-
seganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 ter iz
vidika energetike tudi 27% delež OVE energije v
končni rabi (za proizvodnjo električne energije je
ta delež postavljen pri 43%). Pri OVE je v Slove-
niji do sedaj najmanj izkoriščena energija sonca,
ki jo je potrebno vsekakor v večji meri izkoristiti
vendar pa je pri njej omejitev iz vidika vplivanja
na elektroenergetskega daljnovodnega sistema.
Tako se v Sloveniji, kot vodnato bogata država,
kot najpomembnejši OVE vir predstavlja hidroe-
nergija, ki že sedaj predstavlja okoli 33% vse pro-
izvodnje električne energije v Sloveniji. Predvsem
sta energetsko zanimiva reka Mura, kjer je reka
na Avstrijski strani že v celoti zajezena (v celotne
porečju avstrijskega dela Mure je več kot 50 hi-
droelektrarn) ter še ne izkoriščeni srednji del reke
Save. Obe reki se nahajata na območjih, kjer je že
izkazan interes tudi za druge rabe reke kot tudi
obvodnega prostora, kjer bi bili mogoče izvedljivi
večnamenski vodni objekti.
Slika 6: Prikaz zajema vode iz energetskega objekta HE Formin (vir: V letu 2020 je bila po skoraj 15 letih, po podelitvi
Priročnik za načrtovanje namakanja) koncesije za energetsko rabo srednjega dela reke
Save, podpisana koncesijska pogodba. S podpi-
Poleg samega klasičnega načina namakanja pa som se je energetska družba Holding Slovenske
je na območjih vzpostavljenih akumulacij možno elektrarne zavezala, da bo v procesu umeščanja
zagotavljanje vode tudi z načinom uravnavanja vi- v prostor omogočil celostno obravnavo vplivnega
šine podtalnice glede na kmetijske kulture. Tako območja in da se bo projekt izgradnje hidroener-
se je na območju spodnje Save, kjer se pojavljajo getskih objektov na srednji Savi načrtoval kot več-
nasadi sadnega drevja, nivo podtalnice uravnal na namenski projekt s katerim se zasleduje ključne
okoljske, energetske in vodarske ureditve ter ure-
ditve za blaženje posledic klimatskih razmer. Tako
je v sami koncesijski pogodbi [12] med drugim na-
vedeno: »Koncedent sklepa to koncesijsko pogod-
57
