Page 57 - Zbornik 31 - 2020
P. 57
Jure Šimic
drževalniki oz. akumulacije nahajajo. Največji jev podzemnih voda ustavili oz. jih celo zboljšali.
delež (38%) vseh velikih zadrževalnikov na sve- Vzpostavitev akumulacij na tem območju je eden
tu je namenjenih za namakanje, 14% za oskrbo izmed možnih ukrepov, ki imajo tudi ostale večna-
s pitno vodo, 13% za poplavno varnost, 18% za menske učinke. Tak primer je tudi HE Brežice in
proizvodnjo električne energije, preostalih 17% njen vpliv na podtalnico krško – brežiškega polja.
pa za druge rabe (plovba, rekreacija, bogatenje Na tem območju se je zagotovilo dvig podzemnih
podtalnice,…). Tako kar dobra polovica (52%) vseh voda na željeno raven, hkrati pa je omogočeno
pregrad in zadrževalnikov v svetu predstavlja po- naknadno dodatno bogatenje podzemnih voda, v
memben vir vode za okolje v katerem se nahajajo kolikor bi nastala potreba po tem.
[7]. Iz podanih vzrokov za vzpostavitev zadrže- Pri vzpostavitvi akumulacije pogosto pride do
valnikov oz. akumulacij je razviden širok spekter očitkov, da se po uvodnem dvigu podzemne vode
možne njihove rabe, najpogosteje pa imajo večna- le ta kasneje začne upadati. Tak učinek je seve-
mensko rabo in so kot taki večnamenski objekti. da pričakovan, saj je zaradi zamuljevanja brežin
Tako ima večina slovenskih zadrževalnikov oz. pretok vode iz reke v podtalnico otežen vendar pa
akumulacij večnamenski namen, pri čemer pa je so meritve pri HE Mavčičah in pri HE na spodnji
ključni namen zadrževati zaloge vode na območju Savi pokazale, da je gladina podzemnih voda po
Slovenije čim dlje časa. vzpostavitvi končnega stanja še vedno višja kot če
bi se trend upadanja podzemnih voda nadaljeval
Bogatenje podtalnice na obstoječem stanju oz. tudi v primeru da doda-
tnega upada glede na obstoječe stanje nebi prišlo.
Kot je bilo že v NUV 2016-2021 ugotovljeno se v Zagotavljanje vode za potrebe kmetij-
Sloveniji ubadamo tudi z upadanjem letnih obno- stva
vljivih količin podzemnih voda. Iz poročila o mo-
nitoringu podzemnih voda za leto 2017 [9] je za V NUV 2016-2021 so bile analizirane spremem-
območje Savske kotline ob sami reki Savi opazen be klimatskih in hidroloških danosti na območju
statistično značilen trend zniževanja gladin pod- Slovenije v obdobju 1961–2011. Ugotovljeno je
zemne vode (slika 4). bilo, da se je zvišala temperatura zraka na obmo-
čju Slovenije, povečalo število toplih in zmanjšalo
število ledenih dni, povečane so jesenske pada-
vine in upad le teh v preostalih delih leta, tanjša
je odeja novega snega in njeno krajše trajanje. Na
letni ravni je ponekod zaznan tudi upad povpreč-
nih letnih količine padavin, ki je značilen še zlas-
ti za pomladno in poletno obdobje. Vse to pa ima
vpliv na kmetijstvo, saj višje temperature pomeni-
jo večje izhlapevanje, ki ob hkratnem zmanjšanju
količine padavin negativno vpliva na količino vode
v rekah. Vsi ti dejavniki napovedujejo nadaljevanje
pomanjkanja vode za kmetijske namene, pred-
vsem za rastline v njihovi rastni sezoni (spomla-
danski in poletno obdobje) [10].
Slika 4: Statistično značilni trendi (?=0,05) letnih povprečij gladin Za zagotavljanje ugodnega stanja za kmetijstvo
podzemne vode na območju VTPodV_1001 Savska kotlina in Lju- bodo potrebni ukrepi za zagotavljanje vode v vseh
bljansko polje v obdobju 1990–2017 (vir: Količinsko stanje podze- letnih časih. V ta namen je potrebno na območjih,
mnih voda v Sloveniji – poročilo o monitoringu v letu 2017; ARSO) kjer je to mogoče (kjer so na razpolago zadostne
količine vodnih virov in se v neposredni bližini
kmetijskih zemljišč) vzpostaviti namakalne siste-
me. Na sliki 5 je tako prikazan atlas Slovenije o
razpoložljivosti vodnih virov na namakanje, kjer je
območje reke Save prepoznano kot primerno ob-
močje.
Iz zgornje slike je lahko opaziti, da je upad nivo-
ja podzemnih voda v Savski kotlini in Ljubljan-
skem barju predvsem prisoten na območju reke
Save. Iz tega naslova se je potrebno zavedati, da
so potrebni ukrepi, ki bodo trend upadanja nivo-
56
