Page 85 - Zbornik 31 - 2020
P. 85
Franci Avšič, Franci Steinman, Smiljan Juvan
Slika 1: Fotografija Pesniške doline pred posegi iz »Zelenega plana«
VEČER, fotografija: Dragiša Modrinjak, 1961
pogoji in skromnimi prihodki od kmetijstva na Slika 2: Shema zadrževanja visoke vode Radomlje, ki ji je avtoce-
redkih obdelovalnih površinah je postala žitnica, stno telo »zavzelo« obvodni prostor. 1- pregrada Drtijščica, 2-zadr-
naselja ob robovih kmetijskih površin z urejeni- ževalnik Gradiško jezero, 3-avtocesta v ozkih dolini Radomlje, 4-do-
mi vodo-zračnimi razmerami pa so zaživela in se vod viškov vode Radomlje po predoru, 5-vtočni objekt z dovodom v
razcvetela. predor. (Mag. naloga S. Bračič, 2016)
HMS reke Ščavnice je podobno zasnovan in izve-
den z dvema zadrževalnikoma in razbremenilni- Ko je Državni zbor Republike Slovenije sprejel
kom Ščavnice ob Ljutomeru. Podobno je HMS reke Nacionalni program izgradnje avtocest, je ta druž-
Ledave z dvema zadrževalnikoma in razbreme- bena prioriteta znova prinesla pritisk na vodni in
nilnikom v reko Muro služil za obrambo Murske obvodni prostor. Če vzamemo povprečno širino
Sobote ( kjer so se ob poplavi julija 1970 lahko po avtocestne trase 40 m (kjer upoštevamo še vse
mestu prevažali le s čolni), in za varovanje mesta dovoze, odstavne površine…) in npr. dolžino av-
Lendave. tocestne mreže 500 km, dobimo, da je z asfaltno
Prav tako sta v HMS Polskava poleg ureditve plastjo bila zatesnjena ena tisočinka celotnega
osnovnega in melioracijskega odvodnega sistema ozemlja Slovenije. Ukrepi za kompenzacijo tega
zgrajena dva večnamenska zadrževalnika visokih pa so bili le s težavo uveljavljeni – npr. zadrževal-
vod. Tudi po širni domovini so se izvajala urejanja nik Gradiško jezero s pregrado Drtijščica, kjer je
odvodnih sistemov in melioracije več ali manj po- cestno telo avtoceste v Lukovici v veliki meri »za-
dobno, med največjimi pa je Vipavska dolina. sedlo« obvodni (razlivni) prostor Radomlje, …
Do konca osemdesetih let je trajalo obdobje me-
lioracij kmetijskih zemljišč, gradnja cest in širitve
naselij se dogajajo še naprej. Prav osvajanje kme-
tijskih zemljišč zaradi urbanizacije je povzročalo
pritisk na morda prekomerno izsuševanje vodne-
ga in obvodnega sveta.
84
