Page 86 - Zbornik 31 - 2020

Varstvo pred poplavami po etapah v sistemu celostnega slovenskega protipoplavnega sistema

Posegi na obstoječih zadrževalnikih Pernica I in II, In še vprašanje, kakšen pa je sinergijski učinek
ter na Pristavi so bili namenjeni za omilitev vpliva lokalnih ukrepov oz. ukrepov na posameznih po-
hitre ceste Maribor – Lendava. Ob tem je bila vodjih (podpovodjih)? Zaradi ti. »razvojnih ciljev«
rekonstrukcija pregrade Pernica, kot posledica države se ugotavljajo vplivi na odtočne razmere
umeščanja trase v prostor, saj se je cestno telo v postopkih za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pojav-
umaknilo zaradi varovanja kmetijskih površin vse ljajo pa se tudi vplivi na odtočne razmere zaradi
dokler se ni »naslonilo« na perniško pregrado. ti. razpršenih človekovih dejavnosti, npr. spremi-
Pospeševanja odtoka zaradi vedno novih vodotes- njanja rabe prostora (intenziviranje ali opuščanja
nih (asfaltiranih…) površin pa še ni konec – bilo kmetijske rabe,…), drugih posegov v prostor, ki
je zgrajenih precej industrijskih con, poteka izgra- spreminjajo vodne poti ipd.
dnja 3. razvojne osi, itd.

Protipoplavni projekti sedaj

Po velikih poplavah pred dvajsetimi leti je bilo iz- Slika 3: Vodne poti v prostoru ob pojavu visoke vode Q10 hudournika
vedeno evidentiranje poplavnih območij celotne Lakužnica. (IZVOR d.o.o., 2020). Predstavljamo si lahko, da različni
Slovenije. Sprejet je bil odlok o prepovedi gradenj posegi v prostor (npr. nasutje poljske poti) spreminjajo odtočne
na poplavnih območjih. Ob tem ni bilo opredelje- razmere oz. preusmerijo poplavno nevarnost na druge lokacije.
no ali gre za ogroženost pred vsakoletnimi ali 10
ali 100 letnimi ali morda maksimalno možnimi Zato je še posebej pomembna umestitev ne-
poplavami. V poplavne prostore še vedno umešča posrednih in posrednih vplivov in protiukrepov v
raznovrstne objekte brez ustrezne strokovne pre- celostni Slovenski protipoplavni sistem.
soje, pogosto le v interesu kapitala in politike.
S sprejemom Vodne direktive se je prednostno Protipoplavni projekti v bodoče
uveljavil cilj »doseganje dobrega stanja vodnih
teles« (varovanje vode pred človekom). A zanimi- Slovenija postaja vse bolj ena sama dolga vas,
vo, v Vodni direktivi ni bilo ciljev za zmanjševanje zaradi vse bolj razpršene poselitve in različnih
poplavne nevarnosti. Šele ko je voda na to opozo- investicij (ti. »green field« investments). Pozi-
rila z velikimi poplavnimi škodami v začetku 21. dave se širijo v poplavna območja , pod plazljiva
stoletja, so bila upoštevana tudi opozorila vodar- pobočja, na kmetijska zemljišča. Kaže se vse več-
jev, da je v celovito obravnavo področja voda treba ja poplavna ogroženost na račun neprimernega
vključiti tudi varovanje človeka pred vodo. In, bila umeščanja, nezadostnega vzdrževanja vodne in-
je sprejeta še Poplavna direktiva. Z njo so proti- frastrukture, povečevanja odvodnjavanja v zaled-
poplavni ukrepi, s katerimi se zmanjšuje poplavna jih in podnebnih sprememb. Škode zaradi poplav
nevarnost oz. preprečuje prekomerno poplavno se povečujejo tudi zaradi večanja vrednosti nepri-
tveganje, dobili prioriteto družbe. Slednja je sedaj merno grajenih nepremičnin.
finančno podprta tudi iz EU skladov. Ob vprašanju kako zmanjšati poplavno ogroženost
Na porečju Drave se je v okviru celovitega projekta je prva misel, poglobiti in razširiti strugo vodoto-
»Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave - Ob- ka, nato zmanjšati dotok vala visoke vode iz za-
močje Meže z Mislinjo«, faza 1 oz. sedanja faza 2, ledja in šele nato braniti dolvodne sosede. Zadeva
iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj postane zapletena, domala nerešljiva. In ob tem
in (manjšega) sofinanciranja Republike Sloveni- se spomnimo opozorila – »Vsi živimo dolvodno«.
je izvedlo kar nekaj večjih projektov varstva pred Prostorov, primernih za visokovodne zadrževalni-
poplavami na porečjih Meže z Mislinjo in Ptujske ke skorajda ni več. V Vodnogospodarskih osnovah
Drave, zgrajena sta visokovodna nasipa ob Dravi, iz šestdesetih let (črne knjige) so zasnovane ure-
Dogoše in Duplek, sledijo pa še ukrepi na Dravinji, ditve povodij z večnamenskimi vodnimi zadrže-
Rogoznici idr. Umeščanje v prostor in gradnja pro- valniki, enako tudi v Modri knjigi iz osemdesetih
tipoplavnih ukrepov (tudi zadrževalniki) pa poteka- let, a nič od tega ni bilo družbeno verificirano in
jo na Gradaščici in Glinščici, ter še nekateri kom- zavarovano. V našem sistemu prostorskega načr-
plementarni ukrepi ob gradnji elektrarn na Savi. tovanja namreč ni mogoče zagotoviti »dolgoročne
Zaradi uveljavljenega načela »ne prenašati rezervacije prostora« za ohranjanje retenzijskih
poplavne nevarnosti dolvodno«, se zagotovo ob
vseh ugotavlja in upošteva hidrološke in hidrav-
lične učinke oziroma njih posledice ter predvidi
omilitvene ukrepe. Ampak, ali so bili omilitveni
ukrepi (npr. zadrževalnik) zgrajeni prej, preden so
se izvedli protipoplavni ukrepi, zaradi katerih je
bilo treba njihove negativne stranske učinke kom-
penzirati?

85