Page 87 - Zbornik 31 - 2020
P. 87
Franci Avšič, Franci Steinman, Smiljan Juvan
površin niti vodovarstvenih območij tam, kjer jih navadno siloviti in pogosti, podnebne spremembe
bomo potrebovali čez 10, 20 ali več let. Čeprav se odražajo na spremenjenem odtočnem režimu,
vemo, da so takšne lokacije omejene naravne saj se npr. tudi zarast na vodnih in obvodnih ob-
danosti! Za zadrževanje visokih vod so potrebne močjih spreminja glede na podnebne razmere.
kar velike prostornine, površine in višine. Gorske Pri načrtovanju mariborske čistilne naprave je
doline so razmeroma ozke in strme a pozidane, najprej bila upoštevana vrednost 1800 m3/s
pogosto pa zavarovane kot krajinska ali okoljska kot 100-letna visoka voda reke Drave . V kratkem
vrednota. Na ravninah je poleg cest, hidroener- času tistega obdobja so se pojavili taki pretoki
getskih in industrijskih objektov ter dokaj razpr- nekajkrat. Na veliko srečo je bila v izdelavi nova
šenih razvlečenih naselij ostalo še nekaj polj, kjer hidrološka študija, ki je dala podatek za 100 letno
se vztrajni kmetovalci borijo za preživetje v glo- vodo 2880 m3/s. Ta podatek je bil nato upoštevan
balnih tržnih razmerah. in ves sistem ČN je bil dvignjen na ustrezno viš-
Koga ali kaj torej potapljati z zadrževanjem viso- jo lego. Žal ta študija ni bila revidirana in ni ura-
kih vod, to je zdaj vprašanje. Če pa je še kje kaj dno verificirana menda še danes. Da bodo pretoki
teoretično in tehnično primernega, je prav gotovo Drave močno spremenjeni (povečani) je že dolgo
naravovarstveno oporečno, demokratično ume- nazaj opozarjal prof. Marko Breznik na Srečanjih
ščanje pa težko izvedljivo. Podonavskih držav, ko je prikazal vpliv avstrijskih
Po resnem premisleku moramo spoznati, da posegov na Dravi.
bomo morali sprejeti ohranjanje večine obstoje- Hidrološki podatki so osnova za dimenzioniranje
čih morda izbranih poplavnih območij, naravnih objektov s katerimi posegamo v vodni režim. Če
ali ustrezno urejenih za občasno poplavljanje, tudi so predimenzionirani, so investicije po nepotreb-
pozidanih ali pogozdenih površin. nem prevelike, če so poddimenzionirani, so lah-
Zavedati se moramo, da se vse spreminja, zato ne ko škodne posledice prevelike. Neodgovorno in
moremo pričakovati, da naravnih strug ni potreb- negospodarno je torej, da na področju hidrologije
no vzdrževati, niti da bi grajena infrastruktura de- ne zagotovimo enotnih osnov za načrtovanje in
lovala kot da je večna. V večji meri se spreminjajo upravljanje vodnega režima. Pred odobritvijo 2.
odvodne razmere v zaledju. Ceste, strehe, urejena faze kohezijskih projektov na Dravi je skupina tu-
okolja, povečujejo odtok, saj zmanjšujejo zadrže- jih strokovnjakov (JASPERS) izrecno zahtevala, da
vanje odtoka na mestu nastanka. se za prihajajočo 3. fazo ukrepov na Dravi izdela
Podrobno poznavanje ažuriranih hidroloških po- strokovna hidrološka podlaga za cel slovenski del
datkov in hidravličnih razmer so nujni za spro- porečja Drave. Enaka je zahteva za porečje Savi-
tno obvladovanje sistemov, so edina osnova za nje, Vipave…, a to je le ena strokovna podlaga za
načrtovanje bodočih ureditev. A kaj, ko se tudi tu priprava celostnega Slovenskega protipoplavne-
razmere spreminjajo: za koliko se je zmanjšalo ga sistema.
število vodomernih postaj?, kako se povezujejo Ustanoviti bi bilo potrebno posebno strokovno
Hidrološko-hidravlične študije gorvodnih in (od- skupino vrhunskih inženirjev, institut za spre-
daljenejših) dolvodnih območij obravnave? mljanje in upravljanje vodnega režima. Strokov-
Grajena vodna infrastruktura ima v prostoru ura- no, ne administrativno. Poznavanje hidroloških in
dno opredeljeno vlogo. Dimenzionirana je na dolo- hidravličnih razmer z najnovejšimi možnimi me-
čeno prevodnost in stopnjo zagotavljanja varnosti todami bi bilo osnova za načrtovanje in izvajanje
(npr.: 10-letna, 100-letna), zagotavlja odtočne po- aktivnega in pasivnega varstva pred poplavami
goje za priključene vodooskrbne, kanalizacijske in še marsikaj nujno potrebnega pri upravljanju
in drenažne sisteme, za energetske naprave, za z vodami. Morda bo kdo rekel – pa saj smo to že
naravovarstvene pogoje. Vse to izpolnjuje v pri- imeli v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije? Vendar
meru skladnosti s projektom (npr. projektnim pa poimenovanja niso pomembna, važno je, da za
pretokom…), in po izgradnji z ustreznim vzdrževa- nedvomno nujno nalogo predvidimo ustrezno ob-
njem. V primeru spremenjenih pogojev, na primer liko in po potrebi zakonske podlage za doseganje
hidroloških, je potrebna rekonstrukcija ali spre- ciljev.
memba deklarirane opredelitve. Za vse je odgovo- Vsak značilen hidrološki dogodek na povodju,
ren lastnik objekta, grajenega ali naravnega, torej naj bo suša ali poplava, mora biti zabeležen in
v pretežni meri Država. ovrednoten. Ob natančnem poznanju odvodnega
Kakšne hidrološke osnove imamo danes. Pred sistema je mogoče ugotoviti vzroke in posledice
petdesetimi leti in prej smo imeli v Vodnogospo- dogodka ter planirati morebitne ukrepe.
darski osnovi za posamezne prereze vodotokov Ovrednotenje hidravličnih razmer strug grajene
določene visoke vode računane po empiričnih me- in naravne hidrografske mreže in poplavnih pro-
todah. Posebna vrednost je bila, da so bili kriteriji storov je nuja. Predstavlja namreč izhodišče za
nekako izenačeni za vso državo. ugotavljanje, kaj je v času visokovodnih dogodkov
Spremembe odtočnih razmer v prispevnem ob- šlo narobe in kako bi poplavno ogroženost lahko
močju se nenehno dogajajo , povečujejo se konice, zmanjšali. Tako bi odkrili tudi vplive drugih (nele-
krajšajo zbiralni časi, meteorološki dogodki so ne- galnih) posegov.
86
