Page 99 - Zbornik 31 - 2020
P. 99
Neven Verdnik, Agata Suhadolnik
V novembru leta 2012 smo bili na Dravi priča ka-
tastrofalnim poplavam s približno 500-letno po-
vratno dobo. Po umiku vode smo na poplavnih
površinah opazili velike količine odloženih pešče-
nih naplavin, na obdelovalnih površinah pa izra-
zite lokalne erozijske poškodbe. Največ naplavin
je bilo odloženih na območju poplavnih gozdov,
najlepše vidne pa so bile na nekaterih kmetijskih
površinah.
Slika 4: Obravnavano območje analize erozije in naplavin poplavnih
območij z vrisanim obsegom poplav pri Q100-svetlo modra in
Q10-temno modra.
Slika 3: 5. novembra 2012 poplavljeno naselje Dogoše Za analizo erozije in naplavin na obravnavanem
poplavnem območju so bili uporabljeni novi LI-
Po poplavi so bile opravljene nove meritve stru- DAR posnetki poplavnega območja reke Drave
ge na celotnem odseku od Maribora do Središ- (Primerjalni sloj iz leta 2019 izdelan za namen
ča ob Dravi in sicer tako kopnega dela struge in analize), ki smo ga primerjali z obstoječimi LIDAR
poplavnih površin (LIDAR), kot tudi podvodnega podatki (Osnovni sloj izdelan leta 2011 pridobljen
dela struge (batimetrija). Na podlagi teh meritev GURS-a). Iz končanih izračunov bilanc so bila
je bil nato izdelan matematični model struge in izvzeta območja površinskih sprememb, za ka-
poplave karte. Analiza morfoloških sprememb na tera vemo, da niso posledica poplavnih dogodkov
podlagi primerjave s historičnimi podatki v času (izgradnja VV nasipov Duplek-Dogoše, novi cestni
po poplavi ni bila izvedena. nasipi, večje depoje zemljin, nadvišanja terena in
V nadaljnjih letih so nas kmetje, ki kmetujejo na druge človeško povzročene bistvene spremembe
poplavnih površinah ob reki Dravi, pričeli opozar- terena).
jati na vse večji obseg poplav in škode na obde- Primerjava je pokazala občuten dvig terena pred-
lovalnih površinah. Pri povišanih vodostajih, ki vsem na območjih poplavnih gozdov, kjer je bilo
pred katastrofalno poplavo leta 2012 sicer niso leta 2012 zaradi zmanjšanja hitrosti vodnega toka,
povzročali večjih težav, je pričelo prihajati do izra- odlaganje lebdečih in peščenih naplavin najbolj
zitih erozijskih pojavov (odnašanja rodovitne pla- intenzivno. Ugotovili smo, da je bilo na obravna-
sti) in do zvišanja vodne gladine. vanem območju, predvsem na območjih poplavnih
gozdov, v časovnem intervalu od leta 2011 do
2019 odloženih 1.89 mio m3 naplavin, kar ob vi-
sokih vodah povzroča spremembe smeri vodne-
ga toka in spremembe nivoja gladin visokih vod.
Analiza je prav tako pokazala, da je na poplavnem
območju, predvsem na rečnih konkavah, območjih
obdelovalnih površin in lokalnih depresijah, priš-
lo do izrazitega erozijskega delovanja, kjer je bilo
mestoma odvzetih 1.65 mio m3 naplavin.
Zaradi pomankanja podatkov o dogajanju na Skupna bilanca na obravnavanem območju poka-
poplavnih površinah, smo v letu 2019 izdelali pri- že, da v obravnavanem časovnem intervalu priha-
merjalno analizo erozije in naplavin na poplavni ja do viškov odloženega materiala in sicer gre za
ravnica reke Drave med Mariborom (Melje) in količino 245 661 m3. Predvidevamo, da so ti viški
Ptujem (sotočje kanala HE Zlatoličje in struge večinoma posledica poplavnega dogodka iz no-
reke Drave). Obravnavano je bilo območje znotraj vembra 2012. Predvsem v konkavah in na mes-
obsega poplavnih vod s sto letno povratno dobo tih, kjer prihaja do prelivanja brežin, Drava močno
(Q100) s površino 26.5 km2. Vzporedno z obravna- erodira, na območjih poplavnih gozdov in konveks,
vanim območjem poteka kanal za dovod vode na kjer se vodni tok umiri, pa prihaja do odlaganja
HE Zlatoličje, od bočnega preliva na jezu Melje, do večjih količin materiala.
sotočja s strugo Drave tik pred Ptujskim jezerom,
zato je na tem odseku Drave pretočni režim spre-
menjen (slika 4).
98
