Page 103 - Zbornik 31 - 2020
P. 103
Smiljan Juvan, Marina Pintar, Jani Trojner, Nina Humar, Daniel Kozelj
čunane evapotranspiracije je bil izračunan hidro- Gyronet sistema (oroševanje 3 dni po 10ur na dan)
modul ter z upoštevanjem učinkovitosti (glede na znaša 3.577.121m3.
način namakanja) bruto hidromodul namakanja. Potrebni volumen vode za namakanje v srednje
Delovni hidromodul je bil izračunan za 3 različ- sušnem letu in za enako protislansko zaščito zna-
ne namakalne delovnike: za 14ur, 16ur in 24ur s ša 4.859.893 m3.
hkratno uporabo vseh načinov namakanja (kaplja- V primeru namakanja samo na območju občine
či, minirazpršilci, bobnasti namakalniki). Ajdovščina bi znašal potrebni skupni volumen za
Hidromodul za protislansko zaščito je bil izraču- namakanje in protislansko zaščito 3.149.593m3.
nan za 3 variante opreme za oroševanje, od kla-
sične do najsodobnejše, ki ima bistveno manjšo Vodni vir in vodna bilanca
porabo vode od klasične.
Pretok vode na posamezno polje je bil preraču- Vodni vir za namakanje predstavlja v prvi vrsti
nan kot zmnožek vseh površin, ki se namakajo po akumulacija Vogršček z volumnom 6,8 mio m3
določeni tehnologiji (npr. kapljično namakanje) in vode namenjene za namakanje, ki je danes le del-
(bruto)hidromodulom (BH) in sešteto za vse teh- no (ca 30%) izkoriščena za namakanje v spodnji
nologije namakanja, ki se namakajo v posamezni Vipavski dolini. Po razpoložljivih podatkih se je v
varianti. obdobju 25 let porabilo od 0,72 mio m3 vode v letu
Za namakanje po Varianti 1 (namakanje 14 ur 2008 do največ 3.35 mio m3 vode v letu 2007.
dnevno), je potreben skupni pretok 2,862 m3/s, Izdano vodno dovoljenje za rabo vode za namaka-
Za namakanje po Varianti 2 (namakanje 16 ur nje spodnje Vipavske doline omogoča rabo 3,341
dnevno), je potreben skupni pretok 2,504 m3/s in mio m3 vode iz akumulacije Vogršček. Skupno z
Za namakanje po Varianti 3 (namakanje 24 ur vodnimi dovoljenji za ostale rabe vode je možno
dnevno), je potreben skupni pretok 1,669 m3/s. iz akumulacije Vogršček koristiti 3,5 mio m3 vode.
V primeru namakanja samo na območju občine Razlika do 6,8 mio m3, ki znaša 3,3 mio m3 je torej
Ajdovščina (varianta 3 – 24 urno namakanje) bi v skladu z izdanimi vodnimi dovoljenji na razpo-
znašal potrebni skupni pretok 1,284 m3/s. lago v akumulaciji Vogršček za namakanje doda-
tnih površin.
Za delovanje protislanske zaščite je pri klasični Na osnovi izračunane vodne bilance z upošte-
opremi potreben pretok 8,254 m3/s, pri upora- vanjem dotoka v akumulacijo, mrtvega volumna
bi FFP sistema je potreben pretok 4,127 m3/s in pri dnu jezera (0,5 mio m3) in podeljenih vodnih
pri uporabi sistema Gyronet je potreben pretok dovoljenj je bila ugotovljena razpoložljiva koli-
2,889 m3/s. čina vode v ak. Vogršček v povprečnem obdobju
Pretoki so bili določeni za posamezno namakal- zmernih let 4,3 mio m3 in v obdobju prevladujočih
no območje, kar je predstavljalo izhodišče za hi- sušnih let 2,5 mio m3. V tem izračunu niso upo-
dravlično dimenzioniranje posameznega odseka števane izgube vode zaradi evaporacije iz gladine
namakalnega cevovoda. jezera ter ekološko sprejemljivi pretok, ki ga je
potrebno spuščati iz akumulacije.
Glede na predvideno namakalno opremo so bili Glede na izračunane potrebne količine vode za
določeni minimalni potrebni tlaki, pri čemer so predvideno namakanje v zgornji Vipavski dolini
bile upoštevane ocenjene tlačne izgube do končne je potrebno za pokrivanje potreb po vodi v končni
namakalne parcele pri različni namakalni opremi fazi uporabe obstoječega in predvidenega nama-
(trenje v sekundarju, filtri…). kalnega sistema dolgoročno zagotoviti dodatne
Za določitev potrebnega volumna vode za nama- vodne vire.
kanje so bile upoštevane norme namakanja za po- Že v času zasnove zadrževalnika Vogršček so bili
samezne kulture, ki so bile za območje Vipavske kot možni viri za dodatno polnitev zadrževalnika
doline izračunane v okviru projekta Slovenia Irri- obravnavani potoki Konjščak, Vitovnik, Tribušak in
gation Project (1998). Norme namakanja so bile Lijak. Poleg omenjenih možnosti so bile v sklopu
izračunane za povprečno sušno leto v obdobju Vodnogospodarskega programa Vipavske doline
1966 – 1995 (evapotranspiracija, padavine) in za (VGI, 1985) obravnavane tudi možnosti izgradnje
maksimalno sušno leto s 5 letno povratno dobo drugih akumulacij. Najpogosteje omenjene so bile
padavin. akumulacije Konjščak, Košivec, akumulacija Mo-
Izračunana je bila tudi srednja vrednost med pov- čilnik in akumulaciji Pasji rep, Hubelj ter manjše
prečjem in maksimumom. akumulacije z volumnom med 0,5 in 0,9 milijona
Potrebni volumen vode za namakanje v pov- m3 npr.: Lamovšček, Vrtovinšček, Skrivšek. Od ve-
prečnem letu in protislansko zaščito z uporabo čine lokacij, glede na rabo prostora in omejitve,
ki so se od izdelave študije Vodnogospodarskega
102
