Page 107 - Zbornik 31 - 2020
P. 107
Mira Kobold
lična 30-letna obdobja. Za področje rabe vode je ročnikih in tehničnih predpisih Svetovne mete-
razumevanje določitve srednjih in srednjih malih orološke organizacije (Guide to Climatological
pretokov še kako pomembno, saj je ocena preto- Practices (WMO-No. 100), Technical Regulations
kov odvisna od dolžine opazovalnega obdobja in (WMO-No. 49)), sega v prvo polovico 20. stoletja.
razpoložljivosti podatkov. Splošno priporočilo je uporaba 30-letnih refe-
renčnih oziroma primerjalnih obdobij. 30-letno
Časovno spreminjanje pretokov primerjalno obdobje je bilo določeno kot standard
rek predvsem zato, ker je bilo, ko je bilo priporočilo
prvič objavljeno, na voljo le 30 let podatkov (WMO,
Pretoki rek se s časom neprestano spreminjajo. 2011).
Časovna spremenljivost pretokov rek v Sloveniji Na 17. svetovnem meteorološkem kongresu leta
je velika. Najpomembnejši dejavnik je podnebje, 2015 se je definicija standardnega klimatološke-
saj so pretoki rek v glavnem odvisni od višine pa- ga povprečja spremenila in se nanaša na zadnje
davin, njene časovne in prostorske razporeditve, 30-letno obdobje, ki se je končalo v letu z 0 na kon-
temperature zraka ter višine in trajanja snežne cu (trenutno je to obdobje 1981–2010) namesto
odeje. Podatki vodomernih postaj državnega hi- 30-letnih obdobij, ki se ne prekrivajo (1901–1930,
drološkega monitoringa kažejo veliko medletno 1931–1960, 1961–1990 in v prihodnosti 1991–
spremenljivost pretokov. Nihanje srednjih letnih 2020), kot je bilo pred tem (WMO, 2017). Za izra-
pretokov je lepo vidno na reki Savi v Litiji (slika 1), čun ekstremnih statistik in povratnih dob 30-letno
kjer je neprekinjen niz podatkov na voljo od leta obdobje ne zadostuje. V teh primerih se običajno
1895, to je več kot 120-letni niz podatkov. Primer- vzame celotno razpoložljivo obdobje podatkov.
java srednjih letnih pretokov z obdobnim povpreč- Za najpogosteje uporabljene značilne pretoke v
jem kaže, da so bila konec 19. in v prvi polovici 20. hidrologiji: srednji pretok (Qs), najmanjši srednji
stoletja pretežno mokra leta, z izjemo posame- dnevni pretok (Qnp) in visokovodne konice (Qvk)
znih sušnih let. V drugi polovici 20. stoletja pa se smo izračunali obdobne vrednosti (sQs, sQnp in
je vodnatost proti koncu stoletja postopno zmanj- sQvk) za različna 30-letna obdobja za vodomerne
ševala, srednji letni pretoki so bili večinoma pod postaje Litija na reki Savi, Metlika na Kolpi, Moste
obdobnim povprečjem. Šele v začetku 21. stoletja na Ljubljanici in Nazarje na Savinji, ki imajo vse
je zopet viden porast srednjih letnih pretokov, pri dolg neprekinjen niz podatkov. Osnovni podatki
čemer pa sušna leta niso izjema. Iz slike 1 lahko o postajah so podani v preglednici 1. Obravna-
razberemo, da se je srednji letni pretok med leto- vali smo skupno razpoložljivo obdobje podatkov
ma 1895 in 2018 po linearnem trendu zmanjšal za 1926–2018. Za 30-letna obdobja smo vzeli obdob-
četrtino. Iz kazalca letne rečne bilance za obdobje ja 1931–1960, 1961–1990 in 1981–2010 iz pripo-
1961–2018 (ARSO, 2019) znaša upad neto odtoka ročil WMO (WMO, 2017) ter obdobje zadnjih 30 let,
Slovenije 2,4 % na desetletje. kot je zahteva v Uredbi o kriterijih za določitev ter
načinu spremljanja in poročanja ekološko spre-
jemljivega pretoka (Uradni list RS, št. 97/09).
Šifra Vodomerna Vodotok F Kota ‚0‘ Podatki
postaja [km2] [m n. m.] od leta
3660, Litija, Sava 4849,67 230,55 1895
3650 Litija I
4860 Metlika Kolpa 1966,27 126,96 1926
5078, Moste I, Ljubljanica 1777,96 281,32 1924
5080 Moste
6060 Nazarje Savinja 457,11 336,97 1926
Slika 1: Srednji letni pretoki, obdobno povprečje, 10-letno drseče Preglednica 1: Osnovni podatki obravnavanih vodomernih postaj
povprečje in linearni trend Save na vodomerni postaji Litija
Srednji obdobni pretoki
Analiza 30-letnih povprečij
značilnih pretokov Za obravnavane vodomerne postaje (Litija na Savi,
Metlika na Kolpi, Moste na Ljubljanici in Nazarje na
Pri analizah obdobnih povprečij in trendov na re- Savinji) je trend srednjih obdobnih pretokov (sQs)
zultate močno vplivata obravnavano obdobje in za obravnavana 30-letna obdobja 1931–1960,
dolžina časovnega niza podatkov. Zgodovinska 1961–1990, 1981–2010 in 1989–2018 negativen
praksa podnebnih povprečij, ki so opisane v pri- (slika 2). Pri vseh postajah razen na Ljubljani-
106
