Page 106 - Zbornik 31 - 2020
P. 106

Vpliv izbire primerjalnega obdobja na vrednosti obdobnih značilnih pretokov pri daljših časovnih nizih podatkov

VPLIV IZBIRE PRIMERJALNEGA OBDOBJA NA
VREDNOSTI OBDOBNIH ZNAČILNIH PRETOKOV
PRI DALJŠIH ČASOVNIH NIZIH PODATKOV

dr. Mira Kobold, univ. dipl. fiz., Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana

Povzetek                                              zadnje 30-letno obdobje. V nasprotju s srednjimi
                                                      in srednjimi malimi pretoki so trendi pri srednjih
Časovni izbor 30-letnega obdobja vpliva na vred-      obdobnih visokovodnih konicah za vse postaje po-
nosti značilnih obdobnih pretokov. Podatki 124-le-    zitivni. Najvišje vrednosti so bile povečini doseže-
tnega niza pretokov na vodomerni postaji Litija na    ne za obdobje 1961–1990. Analiza je pokazala, da
reki Savi kažejo na veliko časovno in medletno        so vrednosti značilnih obdobnih pretokov odvisne
spremenljivost pretokov rek v Sloveniji. Srednji      od dolžine časovnega niza podatkov in od izbire
letni pretok Save v Litiji se je med letoma 1895      primerjalnega obdobja.
in 2018 po linearnem trendu zmanjšal za četrtino.
Iz kazalca letne rečne bilance za obdobje 1961–       Uvod
2018 znaša upad neto odtoka Slovenije 2,4 % na
desetletje.                                           Za primerjavo med različnimi podatkovnimi nizi
V prispevku smo analizirali vpliv 30-letnih obdobij   se uporabljajo referenčna oziroma primerjalna
na vrednosti srednjega in srednjega malega ob-        obdobja, ki omogočajo primerjavo različnih podat-
dobnega pretoka ter srednje visokovodne konice        kov na skupni osnovi. Povprečja služijo kot merilo,
za štiri vodomerne postaje z najdaljšimi nepreki-     s katerim je mogoče primerjati sedanja in nek-
njenimi nizi podatkov: Litija na reki Savi, Metlika   danja opazovanja. Običajna praksa je, da sedanje
na Kolpi, Moste na Ljubljanici in Nazarje na Sa-      podatke primerjamo s povprečji iz dolgoletnega
vinji. Analizo smo izvedli za štiri obdobja in sicer  primerjalnega obdobja. Svetovna meteorološka
1931–1960, 1961–1990 in 1981–2010, ki jih je v        organizacija (WMO – World Meteorological Orga-
zgodovini delovanja priporočila Svetovna meteo-       nization) priporoča, da se za primerjalna obdobja
rološka organizacija, in 1989–2018, ki je trenutno    uporabijo 30-letna obdobja, pri čemer je zadnje
zadnje 30-letno obdobje po Uredbo o kriterijih za     primerjalno obdobje 1981–2010 (WMO, 2017).
določitev ter načinu spremljanja in poročanja eko-    V Uredbi o kriterijih za določitev ter načinu spre-
loško sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, št.     mljanja in poročanja ekološko sprejemljivega
97/09). Trendi srednjih in srednjih malih obdobnih    pretoka (Uradni list RS, št. 97/09) se za izračun
pretokov so za obravnavana 30-letna obdobja od        srednjega malega in srednjega pretoka za število
najzgodnejšega do zadnjega za vse obravnavane         let v opazovalnem obdobju običajno vzame zad-
vodomerne postaje negativni. Najvišje vrednosti       njih 30 let. Po zadnjih uradno dostopnih podatkih
srednjih obdobnih pretokov so povečini za obdob-      Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je
je 1931–1960, najnižje pa za obdobje 1981–2010.       to obdobje 1989–2018.
V zadnjem 30-letnem obdobju 1989–2018 so              V prispevku so za štiri vodomerne postaje z naj-
vrednosti nekoliko višje kot v obdobju 1981–2010.     daljšimi nizi podatkov o pretoku v Sloveniji prika-
Najvišje vrednosti srednjega malega pretoka so        zane razlike obdobnih značilnih pretokov za raz-
za obdobje 1961–1990, najnižje pa večinoma za

                                                      105
   101   102   103   104   105   106   107   108   109   110   111