Page 188 - Zbornik 2022
P. 188

Tomaž Oberžan, dr. Vanja Ramšak

zemne AB konstrukcije cilindrične oblike, zaradi                                             ski objekt, na sami lokaciji pa kot »Razbremenilno
katere ni potrebe po dodatni strojni opremi za                                               združitveni objekt, Kolektor Pobrežje – Tezno«. V
spiranje dna. Objekti se razlikujejo glede načina                                            objektu je vgrajena strojna merska oprema (Kha-
prezračevanja, zadrževalni bazen Studenci oziro-                                             fagi-Venturi) in regulacijska oprema (dušilka, nez-
ma Koroški most (V=2.670m3) se prezračuje na-                                                nane nastavitve omejevanja pretočne količine,
ravno, zadrževalni bazen Gorki (V=900m3) prisilno                                            odstranjena v padavinskem dogodku 6.10.2021).
z odvodom zraka skozi biofilter, medtem ko zadr-                                             Med merilcem pretoka in komoro z regulacijsko
ževalni bazen Tabor oziroma UKC (V=1.560m3) ni                                               opremo je izveden enostranski bočni preliv brez
prezračevan. Kulisa za preprečevanje prelivanja                                              kakršnekoli opreme za omejitev iztoka plavajočih
plavajočih snovi preko prelivnega roka razbreme-                                             snovi v odvodnik (!) – za razliko od vseh ostalih
nilnika je vgrajena samo na zadrževalnem bazenu                                              predhodno zgrajenih razbremenilnikov na sekun-
Gorki.                                                                                       darni kanalizaciji. Tako je na priključnem mestu
Vzdolž Desnoobrežnega zbiralnika se nanj priklju-                                            primarne kanalizacije omogočeno razbremenje-
čujejo manjše posamezne mešane prispevne po-                                                 vanje brez kakršnegakoli zadrževanja čistilnega
vršine brez razbremenjevanja/zadrževanja, nekaj                                              vala (!!). Vgrajena regulacijska oprema je povzro-
prispevnih površin pa se izliva v Dravo neposred-                                            čala povratni vpliv na merilec pretoka, zato v po-
no.                                                                                          sameznih intervalih ta podatek ni bil realen.

Na koncu trase Desnoobrežnega zbiralnika, pred                                               Glavni zbiralnik GZ
priključkom Levoobrežnega zbiralnika, se nahaja
mersko mesto Šmirmaul.                                                                       Glavni zbiralnik poteka od priključka tlačnega
                                                                                             voda iz Črpališča Melje do Čistilne naprave Mari-
Zbiralnik Stražun SZ                                                                         bor v skupni dolžini 7288 metrov. V začetni točki se
                                                                                             priključi tudi Desnoobrežni zbiralnik tik dolvodno
Na obstoječi zbiralnik Stražun oziroma kolektor                                              od merskega objekta Šmirmaul. Približno na polo-
Tezno so priključene urbanizirane površine Tezna,                                            vici trase se priključi zbiralnik Stražun v spojnem
Pobrežja in bližnje sosednje pozidave. Priključni                                            objektu tik pred prečkanjem energetskega kanala
kanali so številni, potekajo po pravokotnih ulicah                                           SD-1. Na glavni zbiralnik pa se ne priključuje zgolj
(glede na zbiralnik) in so priključeni preko razbre-                                         primarna kanalizacija, pač pa tudi sekundarna in
menilnih objektov, zgrajenih okvirno v šestdesetih                                           to tako v ločenem kot mešanem sistemu. Nepos-
in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Objekti                                           redno pred Čistilno napravo Maribor se priključita
so odprte pravokotne AB konstrukcije s skrbno ob-                                            tudi kanalizaciji iz Občin Duplek in Miklavž.
likovano prelivno steno, zaščiteno tako s potopno
steno kot grobo vertikalno rešetko za omejevanje                                             Osnovni koncepti dograditve ob-
prelivanja plavajočih snovi v odvodnik. Odvodnik                                             stoječe mešane kanalizacije
je v ta namen izgrajen Stražunski jarek s priključ-
kom v Stražunski potok, ki pred izlivom v Dravo                                              Priključevanje zalednih površin
prečka tudi energetski kanal SD-1 v škatlasti AB
konstrukciji. Razbremenilniki razbremenjujejo                                                Pogosto so pri mešanem sistemu kanalizacije pri-
priključno sekundarno kanalizacijo (na približno                                             ključena tudi zaledna območja, včasih celo s po-
ujostzrgeozlnj oodkpoaldičninoovoQdkorit)i,znzebkiaratelnriikraa/zkborleekmtoernjjauj(e!)-,  vršinskimi odvodniki s stalnim pretokom. Na sis-
spet nekateri iz obeh dotočnih cevovodom (tako                                               temu Maribor so ponekod, pretežno na območju
sekundarna kanalizacija kot zbiralnik/kolektor). V                                           levega brega Drave na javno kanalizacijo priklju-
prvo skupino sodijo objekti SR-1, SR-2, SR-Clop,                                             čene tudi zaledne površine.
SR-3 in SR-11, v drugo SR-6, SR-8 in SR-10 ter v                                             Padavinske vode s teh površin znatno obremenju-
tretjo SR-5, SR-7 in SR-9. Poseben objekt SR-4 je                                            jejo tako kanalizacijski sistem kot čistilno napra-
namenjen kanalizaciji z območja Ukrajinske ulice                                             vo. Osnovna rešitev problema je z izključitvijo teh
– tam je izveden zadrževalni bazen brez razbre-                                              voda iz kanalizacijskega sistema, prva možnost je
menjevanja in/ali varnostnega preliva. Vsi nave-                                             odvod po novem kanalu/jarku do najbližjega vo-
deni objekti so zgrajeni približno v sedemdesetih                                            dotoka z ustrezno prevodno sposobnostjo. V pri-
letih prejšnjega stoletja.                                                                   meru, da takšen poseg ni izvedljiv iz kakršnihkoli
Kasneje, verjetno v času izgradnje Glavnega                                                  utemeljenih razlogov, je druga možnost zadrževa-
zbiralnika (GZ) do Čistilne naprave, je izveden
priključni objekt, v katastru imenovan Stari mer-

188
   183   184   185   186   187   188   189   190   191   192   193