Page 191 - Zbornik 2022
P. 191

Študija kanalizacijskega sistema mesta Maribor

1) dograditev obstoječe mešane sekundarne ka-                           površin skupaj ter, enako kot v 4), izgradnja sku-
nalizacije z ustreznimi zadrževalnimi bazeni na                         pnega zadrževalnega bazena. Varianta 3) je izve-
vsakem priključnem kanalu posebej ter 2) izved-                         dljiva in dopustna. Varianti 4) in 5) sta tehnično
ba popolnoma ločenega kanalizacijskega sistema                          sicer izvedljivi, ju pa ne predlagamo. Primerjava
na celotnih prispevnih območjih. Pri 1) varianti                        investicijskih stroškov spremenljivega obsega pri
je potrebno izgraditi 13 zadrževalnih bazenov za                        variantah 1, 4 in 5) nakazuje predlog izbora opti-
zajem čistilnega vala (priključevanje sekundarne                        malne variante 1) – torej zadrževalnih bazenov na
kanalizacije na 2Qt) in 3 zadrževalne bazene za                         priključnih sekundarnih kanalih.
znižanje konice pretoka, pri 2) pa približno 105
kilometrov kanalizacije za odvod komunalne od-                          Glavni zbiralnik GZ
padne vode, pretežno povsod bi zadoščalo DN
250-300mm (Tezno 71, Pobrežje 34 kilometrov).                           Na glavni zbiralnik se priključita Desnoobrežni
Varianta 1) je tehnično izvedljiva brez bistvenih                       in preko Črpališča Melje še Levoobrežni zbiral-
ovir, varianta 2) tako zaradi obsega investicije kot                    nik. Vzdolž trase proti Čistilni napravi Maribor se
dejstva, da bi bilo potrebno preurediti tudi obsto-                     priključi odpadna voda iz Stražunskega zbiralni-
ječo kanalizacijo za odvod padavinske vode, prak-                       ka. Za predvideno stanje se natančno omejijo ma-
tično ni izvedljiva. Vmesne možnosti so 3) dogra-                       ksimalni možni pretoki na priključnih mestih vseh
ditev mešanega sistema z zadrževalnimi bazeni,                          treh zbiralnikov. Prav tako se omejita še pretočni
vendar s povezovanjem posameznih sekundarnih                            količini na priključnih mestih kanalizacij iz Občin
kanalov, 4) dograditev strojne opreme na obstoje-                       Duplek in Miklavž.
čih razbremenilnikih tako, da bi bilo omejevanje                        Prispevne površine, ki se doslej na glavni zbiral-
pgareztboikraalnnaiktaannčanuosntareQzknriot,  preureditev Stražunske-  nik priključujejo neposredno in v mešanem sis-
                                               pretočno sposobnost ter  temu, se preuredijo v ločeni sistem, kjerkoli je to
izgradnja skupnega zadrževalnega bazena pred                            izvedljivo.
priključkom na Glavni zbiralnik (GZ) ter 5) ukinitev
vseh obstoječih razbremenilnikov ter izgradnja
novega Stražunskega zbiralnika s prevodno spo-
sobnostjo  Q n=2   z  vseh  obravnavanih       prispevnih
              max

Slika 9: Situacija s prikazom cevi, ki ne ustrezajo pogojem prevodnosti (70% polnitve cevi) pri merodajnem padavinskem dogodku povratne
dobe n=2 leti.

                                                                                                                                                             191
   186   187   188   189   190   191   192   193   194   195   196