Page 189 - Zbornik 2022
P. 189

Študija kanalizacijskega sistema mesta Maribor

nje padavinske vode in uporaba za druge namene                                            rebno preveriti ustreznost geoloških razmer na
(zalivanje, namakanje, ponikanje).                                                        lokaciji in dopustnost posega z vidika varovanja
V obravnavani študiji so tovrstni ukrepi predvide-                                        podtalne vode. Ugodne razmere dosegamo tudi
ni za rešitev problema priključitve zalednih voda                                         s spremembo odtočnih razmer – s preurejanjem
na Trubarjevi ulici (Barbarin potok) in za potok pri                                      utrjenih površin v neutrjene, še posebej na števil-
Treh ribnikih, ki se na javno kanalizacijo priključi                                      nih lokalnih dovozih k objektom, ki so praviloma
v Mestnem parku.                                                                          vedno asfaltirana. Na hidravlične razmere ugodno
                                                                                          vpliva saditev dreves na območja doslej utrjenih
Ustrezno priključevanje sekundarne                                                        površin (terciarni gozd v mestu in ostali ukrepi t.i.
kanalizacije na primarni sistem                                                           zelene infrastrukture).

Sekundarna kanalizacija je na primarni sistem                                             Predvideni koncepti odvodnje po
pogosto priključena preko razbremenilnikov, ka-                                           posameznih zbiralnikih
terih delovanje (razbremenjevanje) se prične že
pri padavinskih dogodkih manjše intenzitete od                                            Levoobrežni zbiralnik LB
vqakrnit.jaVstperhempreinmitei rzihdojegrpaodtirtveibjonousntarečzinnihprzikaldjuržčee--
valnih bazenov. Prav tako so ti objekti potrebni v                                        Sekundarna kanalizacija urbaniziranega dela
primeru, ko primarni kanalizacijski sistem (obsto-                                        mesta je izgrajena in preko razbremenilnikov
ječi) nima več zadostne prevodne sposobnosti za                                           priključena na Levoobrežni zbiralnik do zadrže-
pretok Qkrit gorvodno ležečih prispevnih področij.                                        valnega bazena in črpališča Melje. Bistvena spre-
                                                                                          memba koncepta odvodnje ni potrebna in ni pred-
Ukrepi na kanalizacijskem sistemu za                                                      videna. Potrebna je preureditev razbremenilnih
izboljšanje pretočne sposobnosti                                                          objektov na prevajanje ustrezne pretočne količine
                                                                                          na zbiralnik in preprečitev prelivanja plavajočih
Na kanalizacijskem sistemu lahko izboljšujemo                                             snovi preko prelivnega roba. Nujna je ureditev
hidravlične razmere na več načinov. Najosnovnej-                                          neustreznega priključka zalednih površin poto-
ši je seveda z zamenjavo neustreznega odseka                                              kov – tako Barbarinega potoka kot priključka iz
kanalizacije. Ukrep lahko ima neugodne posledi-                                           Treh ribnikov. Ureditve sicer segajo na področje
ce na dolvodno kanalizacijo, po drugi strani pa je                                        urejanja vodotokov, predloge pa predstavljamo
marsikdaj neizvedljiv zaradi ostalih razlogov. Na                                         kljub temu. Osnovna želja je popolna izključitev
druge načine lahko razmere izboljšamo z vgra-                                             teh neonesnaženih voda iz sistema javne kanali-
ditvijo zadrževalnih objektov brez razbremenje-                                           zacije, zaključene s čistilno napravo. Gradnja nove
vanja, ki zmanjšajo konico pretoka, skupna količi-                                        kanalizacije ali celo odprtega jarka skozi urbani-
na odvedene vode iz sistema (proti čistilni napravi)                                      zirano mestno jedro, dolžina ureditve bi znašala
pa ostane nespremenjena. Uporaben in zelo ugod-                                           za problem Barbarinega potoka približno 1.100
no izvedljiv ukrep je zadrževanje padavinske vode                                         metrov, za problem Treh ribnikov pa 850 metrov,
na mestu nastanka (s površinskim zadrževanjem                                             je pogojno izvedljiva Druga možnost je popolno ali
ali v zalogovnikih vode za sekundarno uporabo). V                                         pa vsaj delno zadržanje teh voda pred vtokom v
teh primerih se lahko zmanjša tudi celotna količi-                                        javno kanalizacijo.
na vode, odvedene na čistilno napravo.
                                                                                          Desnoobrežni zbiralnik DB
Ukrepi na prispevnih površinah
                                                                                          Sekundarna kanalizacija urbaniziranega dela
Hidravlične razmere na kanalizacijskem sistemu                                            mesta na desnem bregu Drave je izgrajena in
se lahko izboljšajo tudi z ukrepi na priključenih                                         preko razbremenilnikov z ustreznimi zadrževal-
prispevnih površinah in to so ukrepi, ki so tudi naj-                                     nimi bazeni (Studenci, Gorki, Tabor) priključena
bolj priporočljivi. Med ukrepe sodijo izključevanje                                       na Desnoobrežni zbiralnik in nato na čistilno na-
doslej priključenih utrjenih površin (parkirišča,                                         pravo. Koncept odvodnje je zasnovan, realiziran
pločniki, strehe) s ponikanjem ali vsaj zadrže-                                           in je potreben zgolj nekaterih dopolnitev. Glede
vanjem na površini. Pri ponikanju je seveda pot-                                          na starost objektov (20-25 let) in s tem poveza-
                                                                                          ve spremembe na prispevnih površinah, priklju-
                                                                                          čenih na omenjene objekte, izhaja da so koristni
                                                                                          volumni nekoliko premajhni. Regulacijska opre-
                                                                                          ma, ki je vgrajena (Gorki in Tabor-UKC), ima mož-

                                                                                          189
   184   185   186   187   188   189   190   191   192   193   194